Podhladitev nastopi, ko se notranja telesna temperatura zniža pod 35 °C. Do tega pa ne pride nujno šele pri ekstremnem mrazu. Tudi pri zunanji temperaturi okoli 0 °C, še posebej ob vlagi in vetru, se lahko telo začne nevarno ohlajati.
Veter pospeši izgubo toplote, zato lahko že pri nekaj stopinjah nad ničlo nastopijo življenjsko nevarne razmere, če je človek neustrezno oblečen ali nepokrit.
Alkohol in zaspanost povečata tveganje
Največja nevarnost tiči v tem, da človek podhladitve pogosto ne zazna pravočasno. Sprva se pojavi drgetanje, nato zmedenost in zaspanost. Prav zaspanost je tista, ki je v mnogih tragičnih zgodbah usodna. Pogosto se omenja primer, ko ljudje (denimo po večjem zaužitju alkohola) zaspijo v avtomobilu ali v parku na mrazu.
Alkohol povzroči širjenje žil in pospešeno izgubo toplote, hkrati pa zvišuje občutek topline. V takšnem stanju človek ne dobi običajnega »signala«, da je treba vstati in se pogreti. Namesto da bi nas mraz zbudil, telo tone v še globljo zaspanost, dokler notranja temperatura ne pade do točke, ko srce in dihanje popustita.
Hitrost podhladitve je odvisna od okoliščin
Resnost nevarnosti je odvisna od okoliščin: pri -10 °C lahko podhladitev napreduje hitro, še posebej, če človek miruje, nima tople obleke in je izpostavljen vetru. Pri temperaturah okoli 0 °C pa lahko nevarnost nastopi počasneje, a še vedno usodno, če izpostavljenost traja več ur.
Zato velja preprosto pravilo: kadar zunaj zebe do te mere, da brez gibanja otrpnejo roke ali obraz, obstaja tudi realna nevarnost podhladitve.
Novinar
