Slovenija je država z dolgo mlečno tradicijo. Kravje mleko ostaja najpomembnejši kmetijski proizvod, a statistika kaže, da se njegova pridelava in struktura postopoma spreminjata. Pri tem se poraja zanimivo vprašanje, koliko mleka sploh pridelamo?
Koliko ton mleka pridelamo?
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) so kmetije v letu 2024 skupaj pridelale približno 609.000 ton kravjega mleka, kar je 0,6 % več kot leto prej.
Večino, kar 93 %, so odkupile mlekarne in registrirani odkupovalci – skupno skoraj 565.000 ton. Toda ob tem je število kmetij, ki oddajajo mleko, upadlo na približno 3.900, kar pomeni 240 manj kot leto prej. Povprečna kmetija sicer odda več mleka, a manjši pridelovalci postopoma zapuščajo panogo.
Vzporedno se spreminja tudi struktura mlečnih izdelkov. Proizvodnja mleka v mlekarnah je v letu 2023 padla na 143.900 ton, najmanj po letu 2009.
Največji porast beležijo fermentirani izdelki, kot so jogurti in kefirji, ki so lani dosegli rekordnih 49.800 ton. Potrošniki torej posegajo po izdelkih z dodano vrednostjo, medtem ko smetana, siri in maslo beležijo rahlo zmanjšanje proizvodnje.
Pomemben je izvoz
Slovenija je hkrati pomembna izvoznica in uvoznica mleka ter mlečnih izdelkov. Lani je izvoz znašal skoraj 265 milijonov evrov, največ pri polnomastnem mleku in sirih. Uvoz pa je presegel 252 milijonov evrov, predvsem pri sirih in smetani, kjer domača proizvodnja ne zadostuje.
Slika mlekarstva je zato dvojna: skupna prireja mleka ostaja stabilna, celo nekoliko raste, a temelji na vedno manjšem številu večjih kmetij.
Manjši pridelovalci izgubljajo prostor, hkrati pa trg vse bolj določa povpraševanje po izdelkih z več dodane vrednosti. Mlekarstvo tako ostaja trdna veja slovenske kmetijske proizvodnje, a se postopoma preoblikuje – od tradicionalnih hlevov proti sodobnim, tržno usmerjenim praksam.
Novinar
