Matice čmrljev imajo presenetljivo slab izgovor za to, da večino časa ne nabirajo nektarja same: njihovi jeziki so pri tem preprosto manj učinkoviti. Nova raziskava kaže, da so jeziki matic sicer daljši, vendar imajo redkejše in manj fine dlačice kot jeziki delavk, zaradi česar slabše zajemajo tekoči nektar.
Jezik kot mikroskopska goba
Čmrlji nektar ne srkajo kot s slamico, temveč ga »zajemajo« z dolgim, poraščenim jezikom. Gost preplet drobnih dlačic deluje kot mikroskopska goba, ki zadrži nektar s pomočjo površinske napetosti. Raziskovalci so s pomočjo elektronske mikroskopije in hitrih posnetkov hranjenja ugotovili, da so prav te dlačice ključne za učinkovitost.
Pri maticah, ki so večje od delavk in imajo daljše jezike, je teh dlačic manj. Posledično njihov jezik zadrži manj nektarja ob vsakem »srku«, kar pomeni več truda za manj rezultata.
Delitev dela ima tudi fizične razloge
Spomladi, ko se matica prebudi iz zimskega mirovanja, se z nektarjem prehranjuje še sama. Ko pa ustanovi gnezdo in se izležejo delavke, nabiranje hrane skoraj v celoti prepusti njim. Doslej so znanstveniki to razlagali predvsem z njeno vlogo pri razmnoževanju in skrbi za zarod, nova študija pa dodaja še pomemben fizični razlog.
Pomembno tudi za kmetijstvo
Razumevanje mikrostrukture čmrljevih jezikov ni zgolj zanimivost. Pomaga lahko pri napovedovanju, katere vrste čebel so bolj učinkovite pri opraševanju rastlin z različno gostim nektarjem. To je lahko dragoceno znanje za čebelarje, rejce opraševalcev in upravljanje kmetijskih ekosistemov.
V tem primeru torej ne gre za lenobo matic, temveč za evolucijsko specializacijo: delavke imajo dobesedno boljše orodje za svoje delo.
Novinar
