Skoraj 34 let po začetku denacionalizacije so zahtevki Cerkve za vrnitev izjemno dragocenih naravnih lepot (dela obale Bohinjskega jezera, slapa Savica in Doline Triglavskih jezer) še vedno odprti. Postopki se vlečejo desetletja, odločbe padajo, zadeve se vračajo v ponovno odločanje. Ljubljanska nadškofija je doslej vložila okoli 21000 hektarjev zahtevkov, od tega kar 15000 v Triglavskem narodnem parku.
Preobrat: Cerkev morda sploh ni bila lastnica
Zadnja leta prihaja do preobrata: država vse pogosteje trdi, da Cerkev sploh ni bila lastnica teh zemljišč ob času nacionalizacije, saj naj bi jih odvzel že nacistični rajh. Zato naj Cerkev ne bi bila upravičena do vrnitve. Cerkev te trditve zavrača in opozarja na dvojna merila: druge zahtevke v parku je država rešila že pred 20 leti, pogosto z vračilom v naravi.
Deljena javnost, odprta pravna vprašanja
Javnost in lokalni prebivalci so razdeljeni. Mnogi menijo, da takšne naravne znamenitosti ne bi smele biti nikoli v zasebni lasti – ne Cerkve, ne kogarkoli drugega. Cerkev medtem trdi, da bi te znamenitosti ostale dostopne vsem, saj to zagotavlja zakonodaja.
Denacionalizacija brez konca – z visoko ceno
Če Cerkevi v dolgotrajnih postopkih ne uspe, se odpirajo nova vprašanja: bo sledila odškodnina? Bo nekdo nosil odgovornost za zavlačevanje? Država je Cerkvi doslej izplačala že več kot 50 milijonov evrov! Vse bolj jasno postaja, da se bo pravna saga v osrčju slovenskih Alp še dolgo vlekla in to z visoko ceno za davkoplačevalce.
Novinar
