Evropski parlament je potrdil enega najbolj spornih zakonodajnih predlogov na področju migracij v zadnjih letih. Nova uredba o vračanju migrantov nakazuje jasno spremembo smeri evropske politike, ki se vse bolj nagiba k strožjemu nadzoru in omejevanju nezakonitih prihodov.
Strožja pravila in »povratni centri« zunaj EU
Jedro sprejete zakonodaje je pospešitev vračanja oseb, ki nimajo pravice do bivanja v Evropski uniji. Poslanci so podprli možnost vzpostavitve tako imenovanih »povratnih centrov« zunaj EU, kamor bi države članice lahko pošiljale migrante. Ti centri bi nastajali na podlagi dvostranskih sporazumov s tretjimi državami, tudi takšnimi, ki niso neposredno povezane z državo izvora migrantov.
Nova uredba prinaša tudi občutno zaostritev pravil. Najdaljše obdobje pridržanja migrantov bi se podaljšalo na do 24 mesecev, poleg tega pa zakon uvaja tudi možnost praktično neomejenih prepovedi vstopa v EU za osebe, ki so bile vrnjene. Posebno strogi ukrepi veljajo za posameznike, ki predstavljajo varnostno tveganje.
Pomembna sprememba je tudi pri pravici do pritožbe. Po novem pritožbe ne bi več samodejno zadržale deportacije, temveč bi o tem odločala sodišča v vsakem primeru posebej.
Politični razkol v parlamentu
Zakon je razkril globoke politične razlike. Največja politična skupina, Evropska ljudska stranka (EPP), je pri sprejemu sodelovala s skrajno desnimi skupinami, kar je sprožilo hude kritike.
Francoski poslanec Francois-Xavier Bellamy je po glasovanju zapisal, da bo Evropa uvedla preprosto načelo: »Kdor pride nezakonito, ne more ostati.« Na drugi strani so levičarske skupine opozorile, da zakon ogroža temeljne človekove pravice. Kljub razdeljenosti političnih skupin glasovanje znotraj njih ni bilo enotno. Nekateri socialdemokratski in liberalni poslanci, predvsem iz severne Evrope, so denimo zakon podprli v skladu s politiko svojih držav.
Možnost sodelovanja z neprepoznanimi režimi
Ena najbolj spornih določb omogoča tudi pogovore z »neprepoznanimi tretjimi entitetami«. Kritiki opozarjajo, da bi to lahko vodilo v sodelovanje z nedemokratičnimi režimi, vključno z oblastmi, kot so talibani v Afganistanu.
Zagovorniki človekovih pravic menijo, da takšna ureditev pomeni odmik od temeljnih vrednot Evropske unije.
Ostri odzivi organizacij za človekove pravice
Po glasovanju so se ostro odzvale nevladne organizacije. Amnesty International je opozoril, da nova uredba pomeni nevarno širitev represivnih ukrepov.
Direktorica evropskega urada organizacije, Eve Geddie, je izpostavila, da zakon povečuje uporabo pridržanja in uvaja strožje sankcije za migrante. Po njenem mnenju obstaja resno tveganje, da bodo ljudje pošiljani v države, kjer še nikoli niso bili, kar lahko vodi do kršitev človekovih pravic.
Organizacija opozarja tudi, da takšni centri težko izpolnjujejo mednarodne pravne standarde in da bi lahko zato nove politike dejansko poslabšale položaj migrantov, namesto da bi ga izboljšale.
Naslednji koraki
Sprejeta uredba še ni dokončna. Sledi faza pogajanj med Evropskim parlamentom in državami članicami EU, vendar večjih razlik med stališči ni pričakovati. To pomeni, da bi lahko zakon kmalu stopil v veljavo in pomembno vplival na prihodnjo migracijsko politiko Evropske unije.
Novinar
