Od 8. do 22. januarja je bilo 1.674 sklepov o izvršbi dolžnikom, ki so v zadnjih dveh letih imeli vsaj tri neplačane obveznosti iz naslova prekrškovnih terjatev.
Iz tega naslova je bilo izterjanih 126.260 evrov. Gre za 668 sklepov oziroma dobro četrtino vsega dolga.
Terjan dolg, kjer so vključeni tudi stroški izvršbe, v skupnem znesku po sklepih znaša 495.967,87 evra.
Z izvršbo bomo nadaljevali tudi v prihodnje, so potrdili pri Fursu.
Finančna uprava je sklepe o izvršbi izdala dolžnikom, ki so imeli v zadnjih dveh letih vsaj tri neplačane obveznosti iz naslova prekrškovnih terjatev. Na podlagi Šutarjevega zakona oziroma Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti.
Sklepi so bili izdani omenjenim dolžnikom iz celotne Slovenije (pred tem so dolžniki prejeli tudi opomin). Sklepe o izvršbi prejmeta dolžnik in banka, kjer ima dolžnik odprt plačilni račun. V sklepu o izvršbi je dolžnik poučen, da bodo rubljena tudi sredstva iz naslova denarne socialne pomoči. Na sklep se dolžnik lahko pritoži.
Koliko jih je bilo prejemniko socialne pomoči ne vedo
Kot so pojasnili, na Finančni upravi ne vodijo informacije o tem, koliko teh dolžnikov je prejemnikov denarnih sredstev iz naslova denarne socialne pomoči oziroma ali so jim bila zarubljena ta sredstva ter kateri je krajevno pristojen center za socialno delo.
»Namen Šutarjevega zakona je celovito odgovoriti na trenutno varnostno situacijo, preprečiti nadaljnje poslabšanje varnostnih razmer, zmanjšati tveganja za prebivalce ter s sistemskimi in organizacijskimi ukrepi ponovno vzpostaviti zaupanje javnosti v sposobnost države, da učinkovito zagotavlja red, mir in varnost,« so dodali.
Določeni večkratni kršitelji v prej veljavni ureditvi, glob niso poravnali, saj niso imeli drugih dohodkov, kot le socialne prejemke, s čimer izrečene globe niso vplivale na njihovo bodoče ravnanje, znesek neporavnanih obveznosti pa se je povečeval.
Težave s sklepi in zasegi
»Pojasnjujemo, da ker Finančna uprava sklepe, vključno takšne, ki lahko posežejo na denarno socialno pomoč, izdaja dnevno, bi presojanje Centrov za socialno delo, ali je potrebno izplačilo socialne pomoči delno ali v celoti v naravi, imelo lahko morebiten vpliv le na bodoča izplačila denarnih socialnih prejemkov ter s tem na rubež denarnih sredstev, na osnovi sklepov Finančne uprave,« so pojasnili pri Finančni upravi.
Vpliv na že izdane sklepe, izdane v januarju, bi tako bil mogoč le, če bi Centri za socialno delo, o institutu izplačevanja v naravi odločali pred izvršitvijo sklepa, ta možnost je namreč obstajala tudi pred sprejetjem Šutarjevega zakona.
Finančna uprava je sezname izdanih sklepov posredovala Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ), saj ne razpolaga s podatkom o tem, kdo je krajevno pristojen center za socialno delo. Pri oblikovanju in izvajanju novih zakonskih pristojnosti je tako pomembno ustrezno sodelovanje vseh vključenih organov ter hitra odzivnost na zastavljena vprašanja.
Finančna uprava nadaljuje z izdajo tovrstnih sklepov
Glede na številčnost takšnih primerov, za katere Finančna uprava prejema predloge za izvršbo zaradi prekrškov ter izpolnjujejo pogoj, da se lahko poseže tudi na denarne socialne pomoči, bo o tem najmanj tedensko obveščala MDDSZ oziroma Centre za socialno delo, ko bo to ustrezno usklajeno z MDDSZ.
Urednik portala Student.si
