V okviru redne julijske seje Državnega zbora danes poteka razprava o predlogu zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Predlagana zakonodaja bi omogočila državljanom, da pod določenimi pogoji zaprosijo za pomoč pri samomoru. Ker gre za občutljivo področje z globokimi etičnimi, moralnimi in družbenimi posledicami, se je na zakon odzvala tudi Katoliška cerkev v Sloveniji, ki zakonu ostro nasprotuje.
»Življenje je nedotakljivo«
Slovenski škofje poudarjajo, da zakon pomeni nevaren odmik od temeljnih vrednot, kot jih določa Ustava Republike Slovenije. Spomnili so na 17. člen ustave, ki pravi, da je človekovo življenje nedotakljivo – kar po njihovem mnenju pomeni, da noben zakon ne bi smel omogočiti aktivnega posega v njegov konec.
Kot pravijo, gre za nevarno relativizacijo življenja, pri kateri se začne vrednotiti človeka glede na njegovo starost, zdravje ali družbeno koristnost. Po mnenju Cerkve tak pristop spodkopava osnovni čut za solidarnost in spoštovanje do vsakega posameznika.
Pritisk na ranljive skupine
Posebej kritično Cerkev opozarja na posledice za starejše, bolnike in ljudi v stiskah. Ob uvedbi pravice do asistiranega samomora bi se ti posamezniki lahko počutili kot breme za družino, družbo ali zdravstveni sistem. V takem okolju bi možnost samomora lahko hitro postala tudi tiha pričakovana dolžnost, češ: »Zakaj še vztrajati, če lahko greš?«
Opozorilo zdravniški stroki
Škofje opozarjajo tudi na posledice za zdravniški poklic. Zdravniki, katerih poslanstvo je ohranjanje življenja in lajšanje bolečine, bi bili po novem zakonu prisiljeni sodelovati pri končanju življenja. Takšna naloga je v neposrednem nasprotju z zdravniškimi načeli, zapisana pa je tudi v Kodeksu zdravniške etike. Kot je že večkrat javno poudarila tudi Zdravniška zbornica, pomoč pri samomoru ni oblika zdravljenja.

Rešitev: okrepitev paliativne oskrbe
Cerkev zato poziva k drugačni poti. Namesto zakonodaje, ki odpira vrata k uzakonjeni smrti, bi morali kot družba več vlagati v kakovostno paliativno oskrbo, psihosocialno pomoč in duhovno podporo bolnikom in njihovim svojcem. Trpljenje, bolečina in strah so resnični – a prav zato je po mnenju Cerkve nujno graditi sistem, ki bo ob teh ljudeh stal do zadnjega trenutka.
Smrt kot prehod, ne kot pravica
V izjavi se Cerkev sklicuje tudi na verski pogled: življenje je Božji dar in nihče nima pravice samovoljno odločati o njegovem koncu. Smrt ni pravica, temveč naravni prehod, ki ga je treba pospremiti z ljubečo bližino, ne pa pospeševati z zakonodajnimi postopki.
Poziv poslancem
Slovenska škofovska konferenca zato podpira vse posameznike, organizacije in ustanove, ki si prizadevajo za zaščito človekovega življenja – od začetka do naravnega konca. Poslanke in poslance pozivajo, naj s polno odgovornostjo zavrnejo predlog zakona. Namesto uzakonjene smrti naj država raje vlaga v podporne mreže, ki človeku pomagajo ohraniti dostojanstvo tudi v najbolj krhkih trenutkih.
Novinar