V Strasbourgu danes vlada napeto ozračje pred govorom predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen o stanju v Uniji. Govor, ki je običajno namenjen pregledu dosežkov in predstavitvi prihodnjih načrtov, bo tokrat zaznamovan s številnimi kritikami na račun njenega dela.
Von der Leyen pod vse večjim pritiskom
Po desetih mesecih drugega mandata se von der Leyen sooča z nezadovoljstvom političnih skupin. Tradicionalno sodelovanje med Evropsko ljudsko stranko (EPP), socialisti (S&D) in liberalci (Renew) razpada, enotno podporo pa ima predsednica le še v lastni politični skupini – in še tam le delno. Kritike so predvsem zaradi trgovinskih sporazumov z ZDA in južnoameriškimi državami, šibkega napredka, nekonkurenčnosti ter nejasne drže do podnebnih sprememb in razmer v Gazi.
»Ursula von der Leyen natančno ve, kaj hočemo slišati«
Evropski poslanci se sprašujejo, s katerimi ukrepi bo predsednica skušala pomiriti različne politične skupine. Kot pravi Katarina Barley (S&D), zna von der Leyen zelo dobro prepoznati, kaj posamezne skupine želijo slišati, in temu prilagodi svoje nagovore.
Avtomobili ponovno v ospredju
Pod plazom kritik se obeta tudi nekaj popuščanj pri že zastavljenih ciljih. Slovenska evroposlanka Zala Tomašič (SDS/EPP) upa, da bo predsednica napovedala razveljavitev prepovedi prodaje novih vozil z notranjim zgorevanjem po letu 2035. To je eden izmed ključnih ukrepov evropskega zelenega dogovora, sprejetega leta 2022, ki mu najbolj nasprotujejo Nemčija, Italija in več vzhodnoevropskih držav. Tomašič opozarja, da Slovenija tega cilja do leta 2035 ne bo dosegla.
Grožnja z nezaupnico
Hkrati se v Evropskem parlamentu ponovno pojavljajo pobude za nezaupnico. Če bodo zbrali dovolj podpisov, bi lahko glasovali že oktobra ali novembra. Julija je von der Leyen sicer eno glasovanje preživela, a tokrat bi bil izid veliko tesnejši.
Neenotnost glede Gaze in Ukrajine
V govoru se bo predsednica dotaknila tudi Ukrajine in Bližnjega vzhoda. V Evropskem parlamentu je glede Gaze opazna razdeljenost: levi del spektra izraelske napade označuje za genocid, medtem ko največja skupina EPP takšne izjave vidi kot antisemitizem. Evropska komisarka za širitev Marta Kos je v razpravi poudarila, da je približevanje Ukrajine EU najmočnejše zagotovilo za njeno varnost.
Novinar
