Zaskrbljenost ob posegu v socialno pomoč so v javnem pismu izrazili tudi pri Društvu socialnih delavk in delavcev Slovenije ter Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani. »Način poseganja v socialno-varstvene prejemke pomeni razgradnjo socialne države,« so zapisali v uvodu.
Spomnimo, skoraj 1300 prejemnikov socialne pomoči, slednje ni prejelo, saj jim je bila na podlagi »Šutarjevega zakona« ta vzeta do mere, ki so jo bili dolžni na podlagi vsaj treh kazni v zadnjih dveh letih.
Spodkopavajo se temeljna načela socialne države
Poudarili so, da so zgodovinsko gledano denarni socialni prejemki temelj socialne države, ker so bili uvedeni, ko se je izkazalo, da dobrodelnost ne rešuje problema revščine.
»Temelj socialne države so pravice do socialne zaščite in varnosti in zagotavljanje človekovih pravic s tem, da ljudje avtonomno, po lastni presoji razpolagajo s sredstvi, ki jih prejemajo v obliki denarnih socialnih prejemkov. Poskusi nadzora nad porabo denarnih socialnih prejemkov spodkopavajo temeljna načela socialne države, ker temeljijo na presojah moralne večine o tem, kako bi morali živeti revni in kaj je zanje dovolj dobro,« so še zapisali.
»Sicer se to na videz počne v imenu javne morale in obrambe davkoplačevalskega denarja, v resnici pa gre za nadzor nad prejemniki denarnih pomoči, ne da bi zares upoštevali potrebe, ki nastajajo v vsakdanjem življenju,« so mnenja in dodali, da je to posledica dejstva, da si ljudje, ki imajo dovolj denarja, da lahko zadovoljujejo svoje potrebe, ne morejo zares predstavljati, kaj pomeni revščina.
FURS od ‘prejemnikov sociale’ izterjal več kot 126 tisoč evrov, končali še niso
Tako nastane revščina …
V odprtem pismu so predstavili revščino kot posledico strukturnih značilnosti delovanja države, glavnih vzrokov za nastanek in posledice, ki jih pri posameznikih in razmerjih prinese ta sama. Tako so ob tem zapisali, da se je pomembno zavedati, da lahko že ukrep izplačevanja denarnih pomoči v naravi na daljši rok poglobi revščino, ker se plačevanje položnic in naročilnice za hrano omeji le na del nujnih stroškov, ostale druge potrebe pa ostanejo nezadovoljene.
»Najbolj problematično je, da se prejemanje denarnih pomoči pogojuje z zahtevami, ki so težko uresničljive (na primer obvezna prisotnost otroka v šoli, saj je odsotnost od pouka lahko tudi posledica sistemskega zatiranja in diskriminacije),« preberemo.
Osnovni znesek minimalnega dohodka za samsko osebo od 1. aprila 2025 znaša 494,09 evra. Prag tveganja revščine v Republiki Sloveniji po zadnjih podatkih SURS za leto 2024 znaša 981 EUR/mesec. Tveganju revščine je bilo izpostavljenih 13,2 % oseb, dolgotrajnemu tveganju revščine 7,3 %, tveganju socialne izključenosti pa 14,4 %: deleži so večji kot leto poprej. Po drugi strani se je poslabšalo stanje pri dveh od treh kazalnikih socialne izključenosti (vir: stat.si).
Dotaknili pa so se tudi Šutarjevega zakona: »Na nevarnosti Šutarjevega zakona smo v stroki socialnega dela opozarjali že preden je bil sprejet. Žal nam je, da so učinki, na katere smo opozarjali, sedaj tudi nastopili.«
Opozarjali so, da je temelj socialne države meja socialne varnosti, ki tako upravičencem kot njihovim družinskim članom zagotavlja minimum sredstev za preživetje. »Minimum pomeni, da so to sredstva, ki so nujno potrebna za kritje zelo osnovnih stroškov in zadovoljevanje zelo osnovnih potreb. Če ljudje ostanejo brez teh sredstev, je ogrožena njihova eksistenca. Zavedati se je treba, da je pomemben del socialne države tudi v tem, da država z denarnimi dodatki preprečuje, da bi si ljudje morali preživetje zagotavljati z nelegalnim delovanjem. Opozarjamo, da je odpravljanje posledic revščine za državo veliko dražje kot preprečevanje revščine,« so dodatno in ponovno opozorili.
Ukrepe je treba odpraviti, ker ogrožajoo preživetje ljudi
Ker so prepričani, da gre pri kršenju pravice do minimuma preživetja za protiustavno delovanje, ob tem menijo, da je treba ukrepe s področja socialne politike iz Šutarjevega zakona anulirati, jih preprosto odpraviti, ker spodkopavajo socialno državo, ogrožajo preživetje ljudi in utrjujejo negativna prepričanja in predsodke o prejemnikih denarne pomoči.
»Razpihujeta se sovraštvo in nestrpnost do revnih ljudi, kar povečuje stigmatizacijo in segregacijo skupin na robu družbe. Razumemo, da se tega ne da narediti takoj, zato je treba poiskati hitre, ustrezne ukrepe za preprečevanje katastrofalnih razmer, ki so nastale po rubežu denarnih socialnih pomoči. To je še toliko bolj nujno, ker se je pokazalo, da je FURS pri rubežu revnih izredno odločen in učinkovit; želimo si, da bi bil enako učinkovit pri rubežu bogatih,« so zapisali ob tem prepričanju in ponudili nekaj ukrepov.
»Socialne delavke in delavci se v praksi srečujemo z resničnimi zgodbami ljudi, ki jih je doletel rubež, ki ogroža preživljanje družin z mladoletnimi otroki. Srečujemo se tudi s primeri v celoti zarubljene denarne socialne pomoči in tudi namenske, izredne denarne socialni pomoči. Slednje v praksi pomeni, da je človek prejel izredno denarno socialno pomoč, ki se mora namensko porabiti v 30 dneh po prejemu za namen, za katerega je bila pomoč dodeljena. Prejemnik mora v 45 dneh po prejemu CSD-ju dostaviti dokazilo o namenskosti porabe. Če tega ne stori, mora celoten znesek dodeljene izredne denarne socialne pomoči vrniti v proračun države, ob tem, da naslednjih 14 mesecev ni upravičen do prejema nove izredne denarne socialne pomoči. Torej bo moral sedaj prejemnik izredne denarne pomoči isti znesek vrniti v proračun države, ker ga zaradi rubeža ni mogel namensko porabiti. Gre za dvojno kaznovanje, ki bistveno ogroža človekovo zmožnost preživljanja,« so pojasnili.
Predlogi socialnih delavcev za reševanje težav
- Predlagamo, da se izredne denarne pomoči v celoti in takoj izvzamejo iz ukrepov, enako pa naj velja tudi za pogrebnine in posmrtnine, ki so namenjene izključno kritju stroškov pokopa sorodnika prejemnika.
- Predlagamo možnost odpisa dolgov. Davčni organ na svoji spletni strani piše o možnosti odpisa, delnega odpisa oziroma obročnega plačila davka za fizične osebe. Glede na navedbe na spletni strani lahko davčni zavezanec zaprosi za odpis, delni odpis ali obročno plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih, če bi bilo zaradi plačila davka lahko ogroženo preživljanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov. Pri tem kljub možnosti obročnega odplačila dolga opozarjamo, da je poseganje v osnovni znesek minimalnega dohodka za posameznika ali družino povezano s tveganjem povečevanja revščine. Obročno odplačilo dolgov bi res omogočilo vračilo dolga državi, hkrati pa bi povečalo tveganje revščine tako posameznikov in družine glede na razmerje med pragom tveganja revščine in osnovnim zneskom minimalnega dohodka.
»Opozarjamo na 8. člen Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti, in ga primerjamo z 71. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju. V tem primeru zakon omogoča, da lahko sodišče na dolžnikov predlog ali po uradni dolžnosti popolnoma ali deloma odloži izvršbo, če dolžnik izkaže za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo. Pri tem sodišče pridobi obrazloženo mnenje CSD, iz katerega glede na dejansko stanje lahko izhaja, da bi takojšnja izvršba ogrozila preživljanje dolžnika ali njegovih družinskih članov. Vloga CSD je v tem primeru zaščitna in svetovalna. Namen je vzpostavitev in ohranjanje socialne varnosti dolžnika, če bi izvršba ogrozila njegovo osnovno preživetje ali preživetje njegove družine. Pri presoji teh okoliščin ima CSD pomembno vlogo, saj kot strokovna institucija presoja socialni in materialni položaj dolžnika. Mnenje CSD-ja kot osrednjega organa socialnega skrbstva ima v praksi pogosto veliko težo, saj temelji na strokovni presoji in neposrednem vpogledu v življenjske razmere dolžnika.«
- Tako predlagamo, naj država 8. člen ZNUZJV razlaga primerjalno z navedenimi določili ZIZ. Na ta način se po naši oceni izvaja vloga socialne države v skladu z 2. členom Ustave RS.
Razmislek o izvajanju zakona šele po izvedbi
Dejstvo, da se šele po uveljavitvi zakona razmišlja o tem, kako se bo v prihodnje zagotovilo izvajanje zakona in učinkovite varovalke za zaščito posameznikov in družin, Varuh ocenjuje kot nesprejemljivo.
Varuh človekovih pravic: »Tiste, ki sistem zlorabljajo, je treba sankcionirati, vendar …«
Druga možna rešitev bi sicer bil osebni stečaj v skladu z Zakonom o osebnem stečaju, a predpis te možnosti ne predvideva. Globe za prekrške (npr. prometne) ter z njimi povezani stroški postopkov z začetkom osebnega stečaja ne prenehajo. Prav tako bi bila v primeru, da globa znaša 300 evrov in več, rešitev z delom v splošno korist namesto plačila globe, kar je mogoče predlagati do poteka roka za plačilo.
Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani ter Društvo socialnih delavk in delavcev Slovenije odločevalce pozivata k premisleku o rešitvah, ki bodo omilile grobo poseganje v preživetje najbolj socialno izključenih posameznikov in družin.
Urednik portala Student.si
