Po zasegih Finančne uprave se je oglasil tudi Varuh človekih pravic, ki je povedal svoje o posegih v prejemke iz naslova denarne socialne pomoči, ki se izvajajo na podlagi t. I. Šutarjevega zakona.
Opozorila na posege Šutarjevega zakona v človekove pravice
Prav Varuh je namreč že v zakonodajnem postopku opozarjal, da gre pri zakonu za obsežne in vsebinsko občutljive posege v človekove pravice, ki bi morali biti obravnavani z večjo skrbnostjo, ob strokovni in javni razpravi ter z jasno presojo njihovih učinkov na posameznike in skupnosti.
»Posebej smo opozarjali na pomen načela pravne države, pravne varnosti, sorazmernosti ukrepov ter spoštovanja človekovega dostojanstva, tudi na področju socialne varnosti,« so zapisali.
Kot so dodali, so v zvezi s posegi prejeli že več pobud in klicev z vseh koncev Slovenije. Obrnili so se na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter zaprosili za pojasnila glede izvajanja zakona.
Varuh ocenjuje, da se ni ravnalo skladno z zakonom
Po sedaj znanih podatkih, pridobljenih iz vseh prizadetih strani, so prišli do zaključka. »Varuh ocenjuje, da je (ob nekaterih sistemskih vprašanjih) pomembno vprašanje izvajanja zakona v praksi, saj informacije kažejo, da se ni ravnalo skladno z drugim odstavkom 8. člena Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti (ZNUZJV),« so zapisali.
Ta zakon namreč izrecno določa, da mora FURS, ki izda sklep o izvršbi na prejemke iz naslova denarne socialne pomoči, o tem obvestiti krajevno pristojen center za socialno delo, ki nato presodi, ali okoliščine zahtevajo, da se denarna socialna pomoč upravičencu izplača v naravi, saj je ključno, da se preprečijo morebitne življenjsko ogrožajoče stiske posameznikov.
FURS od ‘prejemnikov sociale’ izterjal več kot 126 tisoč evrov, končali še niso
Vseh informacij naj FURS ne bi imel
Po do sedaj javno znanih odzivih FURS Varuh razume, da ta ni razpolagala z informacijami o tem, kateri dolžniki so prejemniki denarne socialne pomoči, niti kateri center za socialno delo je v posameznem primeru krajevno pristojen. To odpira resno vprašanje, kako je bilo izvajanje zakona sploh načrtovano, saj navedbe kažejo, da zakonske določbe v praksi sploh ni bilo mogoče izvrševati.
»Zakaj je do takšne situacije prišlo, Varuhu za zdaj ni znano in bo tudi to predmet nadaljnje obravnave,« so jasni.
Nesprejemljivo se jim zdi, da se šele po uveljavitvi zakona razmišlja o tem, kako se bo v prihodnje zagotovilo ustrezno obveščanje in sodelovanje pristojnih organov. Ob tem so dodali: »Pri pripravi in sprejemanju zakonodaje bi moralo biti že vnaprej jasno, kako se bo zakon izvajal, kdo bo razpolagal s potrebnimi informacijami in kako bodo zagotovljene učinkovite varovalke za zaščito posameznikov in družin. Razmišljanje o teh vprašanjih šele po začetku uporabe zakona pomeni resen odmik od načel pravne države in pravne varnosti.«
»Posegi v pravico do socialne varnosti ne smejo biti avtomatični, temveč morajo temeljiti na individualni presoji konkretnega položaja posameznika in njegove družine, ob dejanskem sodelovanju centrov za socialno delo ter ob doslednem upoštevanju eksistenčnega minimuma,« je tudi jasen Varuh človekih pravic.
Izpostavili so, da mora namen socialne zakonodaje ostati zaščita najranljivejših, saj je prav to temelj socialne države. »Tiste, ki sistem zlorabljajo, je treba sankcionirati, vendar ne na način, ki hkrati prizadene ljudi v najtežjih socialnih položajih ali ogroža osnovne življenjske pogoje. Otroci so posebej varovana skupina in ukrepi, ki imajo za posledico, da nosijo posledice ravnanj odraslih, odpirajo resna vprašanja sorazmernosti, varstva človekovega dostojanstva in pravice do socialne varnosti. Kaznovanje ne sme imeti kolektivnih učinkov in ne sme prizadeti tistih, ki za kršitev niso odgovorni,« so zaključili.
Urednik portala Student.si
