Japonski jen se je v letu 2025 znašel v zgodovinski krizi. Tečaj valute je padel na najnižje ravni v več desetletjih, kar je povzročilo precejšnjo zaskrbljenost tako v japonski javnosti kot na svetovnih trgih.
Glavni razlog tiči v dolgoletni politiki Banke Japonske (BOJ), ki je še dolgo po tem, ko so ZDA in Evropa začele zviševati obrestne mere, vztrajala pri ničelni ali celo negativni obrestni meri.
Ta razkorak v denarni politiki je vlagatelje prisilil, da so masovno preusmerjali denar iz japonskega jena v bolj donosne valute, kot je ameriški dolar.
1 japonski jen je v tem trenutku vreden 0,0061 evra. Najnižjo vrednost v zadnjih petih letih je sicer dosegel lani julija, ko je bil vreden 0,0057 evra. Če pa skočimo pet let v preteklost, je bil 1 japonski jen vreden 0,0084 evra.
Pozen in šibek odziv centralne banke
BOJ je sicer marca 2025 končno zvišala obrestno mero (prvič po sedemnajstih letih), a trg je bil le še bolj razočaran. Ukrep je bil prepočasen in premalo odločen, da bi zaustavil nadaljnji padec jena. Vzporedno so ZDA nadaljevale z restriktivno politiko, kar je še dodatno povečalo razlike v donosnosti med jenom in dolarjem. Rezultat je bil jasen: jen je postal manj privlačen in izgubil je velik del svoje vrednosti.
Dvoumne koristi za gospodarstvo
Slabši jen običajno koristi izvoznemu sektorju, saj so japonski izdelki na tujih trgih zato cenejši. Vendar pa je Japonska močno odvisna od uvoza energentov, hrane in surovin. To pomeni, da se zaradi šibkega jena stroški življenjskih potrebščin in proizvodnje povečujejo, kar negativno vpliva na domačo potrošnjo. Tudi če imajo izvozniki kratkoročne koristi, splošno gospodarsko okolje postaja vse bolj nestabilno.
Turizem kot redka svetla točka
Ena redkih panog, ki jo je padec jena okrepil, je turizem. Japonska je zaradi ugodnega menjalnega tečaja postala precej bolj dostopna tujcem. Leta 2025 beleži država rekordno število obiskovalcev, kar pomaga lokalnemu gospodarstvu, a ni dovolj za izravnavo makroekonomskih težav, ki jih prinaša pocenitev valute.
Vpliv na vsakdanje življenje
Japonski potrošniki občutijo padec jena tudi pri vsakodnevnih nakupih. Hrana, energenti in tehnološki izdelki so postali dražji, plače pa ne sledijo inflaciji. Realna kupna moč upada, kar posledično močno zmanjšuje notranje povpraševanje – ključni dejavnik za gospodarsko stabilnost (podobno težavo imamo tudi v Sloveniji). Japonski jen tako izgublja ne le vrednost, ampak tudi status zanesljive valute.
Nejasna prihodnost
Padec jena je posledica kombinacije zamujenih političnih odločitev, globalnih premikov in izgubljenega zaupanja. Če BOJ ne bo hitro in odločno ukrepala (z dvigi obrestnih mer in jasno komunikacijo), obstaja nevarnost, da bo jen še naprej padal. To bi lahko dolgoročno omajalo japonski gospodarski položaj in zmanjšalo vpliv ene najpomembnejših azijskih držav v globalnem finančnem sistemu.
Novinar
