Ali se deli možganov starajo sočasno? Znanstveniki imajo odgovor

Young girl thinking with glowing brain illustration on grungy background
Foto: ra2studio iz iStock

Nova študija nemških raziskovalcev ponuja osupljiv pogled na način staranja možganov. Čeprav so možgani tisti del telesa, ki je pogosto podvržen novim odkritjem, še vedno ne vemo vsega o njih. Novo odkritje prihaja iz Tübingena, kjer so raziskovalci dognali, da se možgani v starosti ne samo starajo, ampak tudi razvijajo.

Nova raziskava odkrila zanimive izsledke o možganski skorji

Raziskavo so izvedli znanstveniki iz nemškega Centra za nevrodegenerativne bolezni (DZNE), Univerze v Magdeburgu in Inštituta Hertie za klinične raziskave možganov v Tübingenu. Rezultati, objavljeni v reviji Nature Neuroscience, so pokazali, da se človeška možganska skorja – sicer debela le nekaj milimetrov – s staranjem ne tanjša enakomerno, kot smo dolgo verjeli. Nekateri njeni sloji ohranjajo strukturo ali celo postajajo debelejši, kar kaže, da možgani pri obdelavi dotika ostajajo funkcionalni tudi v starosti.

Ugotovitve kažejo, da nekateri sloji možganske skorje, zlasti tisti, odgovorni za predelavo dotikov, s starostjo ne le ostanejo stabilni, temveč se lahko celo zgostijo. To odkritje kaže na izjemno sposobnost možganov za prilagoditev – znano kot nevroplastičnost – in odpira možnosti za ohranjanje čutnih in motoričnih sposobnosti tudi v poznejših letih življenja.

Science technology concept. Asian senior scientist.
Foto: metamorworks iz iStock

Možganski center za dotik: več kot le sprejemnik

Raziskovalci so se osredotočili na primarni somatosenzorični korteks – predel možganske skorje, ki prejema in obdeluje dražljaje iz telesa. Ta se nahaja na vrhu možganov, vzdolž obeh hemisfer, približno med obema ušesoma. Gre za ključno regijo za telesno zaznavanje in interakcijo z okoljem. »Ko primem ključ ali odprem vrata, potrebujem nenehen taktilni povratni signal za nadzor gibanja. Prav vsi ti dražljaji se obdelajo tukaj,« pojasnjuje nevroznanstvenica prof. Esther Kühn, vodilna avtorica raziskave.

Z uporabo magnetne resonance (MRI) z izjemno visoko ločljivostjo – 7 Tesla – so skenirali možgane približno 60 ljudi, starih med 21 in 80 let. Skeni so razkrili, da je primarni somatosenzorični korteks sestavljen iz več izjemno tankih plasti, ki se starajo različno. »Čeprav se skorja s starostjo na splošno tanjša, nekatere plasti ostajajo nespremenjene ali celo postanejo debelejše, kar pomeni, da ohranjajo svojo funkcionalnost, ker so neprestano v uporabi,« dodaja Kühn.

silhouette of virtual human and nebula cosmos 3d illustration , represent scientific concept and brain creativity.
Foto: monsitj iz iStock

Zgornje plasti so trdožive, spodnje se tanjšajo

Zanimivo je, da so raziskovalci odkrili, da se zgornji in srednji sloji možganske skorje pri obdelavi dotikov starajo bistveno počasneje kot globlji sloji. Ti zgornji sloji vsebujejo več mielina – snovi, ki je bistvena za hitro prenašanje živčnih signalov. »Srednji sloj deluje kot glavni sprejemnik taktilnih dražljajev, medtem ko zgornji sloji sodelujejo pri natančnejši obdelavi, kot je usklajevanje gibov prstov,« pravi Kühn.

Testiranja sodelujočih so potrdila, da taktilna občutljivost in gibčnost rok ostajata razmeroma stabilni v starosti, še posebej pri tistih, ki redno uporabljajo roke za kompleksne naloge – npr. pri tipkanju. Nasprotno pa so se globlji sloji, ki igrajo vlogo pri »modulaciji« dražljajev (npr. zavestnem ignoriranju stalnih občutkov, kot je nošenje prstana), pokazali kot najbolj občutljivi na staranje.

Možgani ohranjajo tisto, kar pogosto uporabljamo

Ena najbolj presenetljivih ugotovitev je, da možgani »ohranijo tisto, kar redno uporabljamo.« Zgornji sloji, ki so vsak dan izpostavljeni dotikom, ostajajo aktivni in zdravi. »To je osnovna značilnost nevroplastičnosti – prilagodljivosti možganov,« pravi Kühn. Zanimiv primer iz študije je bil 52-letnik, ki se je rodil brez ene roke in je celo življenje uporabljal le eno roko. Ugotovili so, da je pri njem srednji sloj skorje, ki obdeluje dražljaje iz uporabljenega uda, precej tanjši – kar pomeni, da pomanjkanje stimulacije vpliva tudi na strukturo možganov.

Podobne ugotovitve so zaznali tudi v raziskavah na miših, kar dodatno potrjuje veljavnost opažanj. Poleg tega se je pokazalo, da se kljub tanjšanju globljih plasti v njih s starostjo poveča vsebnost mielina – kar naj bi bila oblika kompenzacije znotraj nevronov, ki ohranja signalno ostrino.

Professional nurse caregiver in geriatric clinic helps senior man with Alzheimer's disease - Old patient playing puzzle in retirement home - Healthcare and medical concept
Foto: Kar-Tr iz iStock

Pozitiven pogled na staranje možganov

Celotna študija prinaša pomembno sporočilo: aktivna uporaba telesa in zaznavanje okolja skozi dotik lahko prispeva k ohranjanju funkcij možganov v starosti. »Ugotovitve nas učijo, da imamo moč vplivati na staranje naših možganov, vsaj do neke mere,« zaključuje Kühn. »Pomembno je najti svojo pot, kako možgane redno spodbujati.«

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.