Temne pritlikavke so teoretični objekti, ki jih poganja temna snov, nastali pa so zaradi ohlajanja rjavih pritlikavk. To je ugotovitev skupine astronomov z univerze Durham, univerze na Havajih in univerze v Liverpoolu.
S črnimi pritlikavkami do obstoja temne snovi
Če ponovimo nekaj osnovnega znanja astronomije gre pri črnih pritlikavkah za ugasle preostanke zvezde, ki je po velikosti podobna našemu Soncu. Ker zaradi ohlajanja ne morejo več sevati energije, jih s sredstvi astronomije ni moč zaznati. Astrofiziki so sicer mnenja, da naše vesolje ni staro dovolj, da bi te nastale, zato gre še danes za kontroverzno debato.
Kar danes vemo o temni snovi, je, da obstaja in kako se obnaša. Vendar pa ne vemo, kaj v resnici je. V zadnjih petdesetih letih je bilo predlaganih več hipotez, vendar nobena še ni zbrala dovolj eksperimentalnih dokazov za dokončno potrditev.
Med najbolj znanimi kandidati za potrditev temne snovi so delci WIMP – zelo masivni delci, ki zelo šibko interagirajo z navadno snovjo: neopaženo prehajajo skozi stvari, ne oddajajo svetlobe in se ne odzivajo na elektromagnetne sile ter se razkrijejo le skozi svoje gravitacijske učinke.
Sproščanje energije, ki segreva zvezdo
Ta vrsta temne snovi bi bila potrebna za obstoj temnih pritlikavk. »Temna snov reagira gravitacijsko, da jo lahko ujamejo zvezde in se nato kopiči v njih,« je dejal profesor Jeremy Sakstein z Univerze na Havajih. »Če se to zgodi, lahko interagira tudi sama s seboj in se uničuje, pri čemer sprosti energijo, ki segreva zvezdo.«
Navadne zvezde svetijo, ker v njihovih jedrih potekajo procesi jedrskega zlivanja, ki ustvarjajo velike količine toplote in energije. Do fuzije pride, ko je masa zvezde dovolj velika, da gravitacijske sile stisnejo snov proti središču s tako intenzivnostjo, da sprožijo reakcije med atomskimi jedri.
Ta proces sprosti ogromno energije, ki jo vidimo kot svetlobo. Tudi črne pritlikavke oddajajo svetlobo – vendar ne zaradi jedrske fuzije.
»Temne pritlikavke so objekti z zelo majhno maso, približno desetine mase Sonca,« je dejal profesor Sakstein. Tako majhna masa ni dovolj za sprožitev fuzijskih reakcij, dodaja.
»Zaradi tega takšni objekti – čeprav so v vesolju zelo pogosti – običajno oddajajo le šibko svetlobo in so znanstvenikom znani kot rjavi pritlikavci.
Če pa se rjave pritlikavke nahajajo v območjih, kjer je temne snovi še posebej veliko – kot je središče naše galaksije Mlečna cesta –, se lahko preoblikujejo v nekaj drugega.
»Ti objekti zbirajo temno snov, ki jim pomaga, da postanejo temne pritlikavke,« je dejal profesor Sakstein. »Več temne snovi kot je okoli vas, več je lahko ujamete,« je dodal.
V teoriji: Več temne snovi kot konča v zvezdi, več energije se bo proizvedlo z njenim uničenjem.
Potrjevanje temne snovi s pomočjo litija
Da bi temne pritlikavke obstajale, mora biti temna snov sestavljena iz WIMP delcev ali katerega koli težkega delca, ki tako močno interagira s seboj, da ustvari vidno snov.
Drugi kandidati, ki so predlagali razlago temne snovi so vsi prelahki, da bi povzročili pričakovani učinek v teh objektih. Temno pritlikavko bi lahko poganjali le masivni delci, ki so sposobni medsebojno delovati in se izničiti v vidno energijo.
Vendar pa bi imela celotna hipoteza malo vrednosti, če ne bi bilo konkretnega načina za identifikacijo temne pritlikavke. Zaradi tega profesor Sakstein in sodelavci predlagajo značilen označevalec.
»Obstajalo je nekaj označevalcev, vendar predlagamo litij-7, ker bi bil to resnično edinstven učinek,« je dejal profesor Sakstein. Litij-7 zelo enostavno gori in se v navadnih zvezdah hitro porabi. »Torej, če bi lahko našli predmet, ki je videti kot temna pritlikavka, bi lahko iskali prisotnost tega litija, saj ga ne bi bilo, če bi bil rjava pritlikavka ali podoben predmet.«
Urednik portala Student.si
