Lunarni meteorit NWA 16286, ki so ga leta 2023 našli v Afriki, je le eden od 31 lunarnih bazaltov, uradno identificiranih na Zemlji. Analiza edinstvene kemijske sestave je v zadnjih dveh letih ponudila svež vpogled v razvoj Lune in njeno dolgo vulkansko aktivnost.
Meteorit razkriva Lunino preteklost
Posebna sestava 311-gramskega meteorita kaže na to, da ga je verjetno na Lunino površino udaril asteroid ali meteorit, preden je bil nato odbit in je sčasoma padel na Zemljo.
Z analizo delca so znanstveniki Univerze v Manchestru potrdili teorijo, da je Luna ohranila notranje procese ustvarjanja toplote, ki so poganjali lunino vulkansko aktivnost v več različnih fazah.
Analiza izotopov svinca datira nastanek kamnine na približno 2,35 milijarde let nazaj, v obdobje, iz katerega obstaja le malo luninih vzorcev, zaradi česar je to najmlajši bazaltni lunarni meteorit, odkrit na Zemlji.
Njegov redek geokemični profil ga loči od tistih, ki so jih vrnile prejšnje lunarne misije, kemični dokazi pa kažejo, da je verjetno nastal iz toka lave, ki se je strdil po izhodu iz globin Lune.
Vzorci ponujajo vpogled v vesolje in preteklost
»Lunarne kamnine iz misij vračanja vzorcev so fantastične v vpogledih, ki nam jih ponujajo, vendar so omejene na neposredna območja okoli teh pristajališč misij,« je dejal dr. Joshua Snape z Univerze v Manchestru. »Nasprotno pa lahko lunarne meteorite potencialno izvržejo udarni kraterji, ki se pojavijo kjer koli na Lunini površini.«
Vzorec je sicer obkrožen z nekaj naključji. Preprosto je padel na Zemljo in razkriva skrivnosti o lunarni geologiji brez ogromnih stroškov vesoljske misije.
Kamnina, ki vsebuje relativno velike kristale minerala olivina, je vrsta lunarnega vulkanskega bazalta, imenovanega olivin-firni bazalt. Vsebuje zmerne ravni titana in visoke ravni kalija. Poleg nenavadne starosti vzorca so avtorji ugotovili, da izotopska sestava svinca v kamnini – geokemični prstni odtis, ohranjen od nastanka kamnine – kaže na to, da izvira iz vira v notranjosti Lune z nenavadno visokim razmerjem med uranom in svincem.
Ti namigi lahko pomagajo prepoznati mehanizme, ki so omogočili obdobja nenehnega nastajanja notranje toplote na Luni.
Starost meteorita zapolnjuje milijardo let dolgo vrzel
»Starost vzorca je še posebej zanimiva, ker zapolnjuje skoraj milijardo let dolgo vrzel v zgodovini lunarnih vulkanov,« je dejal dr. Snape.
Mlajši je od bazaltov, ki so jih zbrale misije Apollo, Luna in Chang’e 6, vendar starejši od veliko mlajših kamnin, ki jih je prinesla kitajska misija Chang’e 5.
Njegova starost in sestava kažeta, da se je vulkanska aktivnost na Luni nadaljevala v tem časovnem obdobju, analiza pa kaže na nenehen proces nastajanja toplote znotraj Lune, potencialno zaradi razpada radiogenih elementov, ki proizvajajo toploto v daljšem obdobju.
»O geološki preteklosti Lune je treba še veliko izvedeti, in z nadaljnjo analizo, ki bo določila njen izvor na površju, bo ta kamnina vodila, kam pristati prihodnje misije za vračanje vzorcev,« so zaključili raziskovalci.
Urednik portala Student.si
