Hubble opazil umirajočo zvezdo, ki »požira« ledeni svet podoben Plutonu

White dwarf in space. Remnants of a star on a black background isolated. The sun after shedding its shell.
Foto: Nazarii Neshcherenskyi iz iStock

Vesoljski teleskop Hubble je ujel prizor, ki spominja na prihodnost našega Osončja: oddaljena umirajoča zvezda požira ostanke ledenega sveta, podobnega Plutonu. Dogodek se odvija približno 260 svetlobnih let od Zemlje – v kozmičnih razsežnostih je to razmeroma blizu.

Odkritje ledenega »prigrizka«

Po podatkih Nase je Hubble zaznal bele pritlikavke (izgorele zvezde), ki vase vlečejo fragmente ledenega planetzimala. Analiza je pokazala, da je bil ta oddaljeni »exo-Pluton« presenetljivo bogat z ledom – kar 64 odstotkov njegove mase naj bi predstavljala voda. Poleg tega so našli elemente, kot so ogljik, dušik, žveplo in kisik, ki nakazujejo prisotnost hlapnih snovi.

»Bili smo presenečeni. Nismo pričakovali, da bomo našli toliko vode in drugih hlapnih snovi,« je povedala Snehalata Sahu z Univerze v Warwicku, vodja raziskave. Pojasnila je, da so kometi in telesa, podobna tistim iz Kuiperjevega pasu, običajno izstreljena iz svojih sistemov že zgodaj, ko zvezda preide v fazo belega pritlikavca.

Pogled v prihodnost našega Osončja

Ta bela pritlikavka je bila nekoč zvezda podobna Soncu. Ko je porabila svoje jedrsko gorivo, se je skrčila v gosto in majhno zvezdno jedro z močno gravitacijo, ki zdaj privlači in razbija ledene svetove iz svojega »Kuiperju podobnega pasu«. Hubble je s svojo Cosmic Origins Spectrograph kamero zabeležil drobne fragmente tega uničenega sveta.

Znanstveniki pravijo, da je tak pogled lahko tudi napoved naše prihodnosti. Ko bo Sonce čez milijarde let postalo bela pritlikavka, bo verjetno na podoben način »pojedlo« nekatera ledena telesa našega Kuiperjevega pasu, morda tudi Plutonu podobne planete. »Če bi nekdo v daljni prihodnosti opazoval naše Osončje, bi morda videl zelo podoben prizor,« pravi Sahu.

Naslednji koraki raziskav

Ekipa načrtuje, da bo za nadaljnje preučevanje tega sistema uporabila tudi vesoljski teleskop James Webb, ki lahko s svojimi infrardečimi opazovanji razkrije še več podrobnosti o ledenem svetu in sami zvezdi.

Raziskava je bila objavljena v znanstveni reviji Monthly Notices of the Royal Astronomical Society 18. septembra.

Jan Nebec

Novinar

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.