Istospolno spolno vedenje pri primatih ni niti redkost niti nenavadna izjema. Nova obsežna raziskava kaže, da je to vedenje pogosto del vsakdanje socialne dinamike in ne omejeno zgolj na posebne ali umetne razmere. Analiza skoraj 500 vrst nečloveških primatov je pokazala, da se ponavljajoče istospolno spolno vedenje pojavlja pri najmanj 23 vrstah v naravi.
Več kot naključje ali pomota
Dolga leta je veljalo prepričanje, da je takšno vedenje posledica pomot, hormonskih nihanj ali presežka spolnega nagona. Avtorji študije, objavljene v reviji Nature Ecology and Evolution, pa temu oporekajo. Po njihovem mnenju gre pogosto za prilagoditveno strategijo, povezano z zahtevnimi okoljskimi razmerami, plenilstvom in zapletenimi družbenimi hierarhijami.
Raziskave kažejo, da istospolni spolni stiki pomagajo krepiti socialne vezi. Pri rezus makakih so samci, ki vzpostavljajo takšne odnose, kasneje uspešnejši pri oblikovanju zavezništev in doseganju boljšega dostopa do samic. Spolno vedenje tako deluje kot način zmanjševanja napetosti, utrjevanja sodelovanja in obvladovanja konfliktov znotraj skupine.
Vpliv okolja in družbene strukture
Študija ugotavlja, da je istospolno spolno vedenje pogostejše v suhih habitatih, okoljih z večjim tveganjem plenilcev ter pri dolgoživih vrstah in vrstah z izrazitim spolnim dimorfizmom. Posebej značilno je za primate, ki živijo v strogo hierarhičnih skupinah, kjer je socialni položaj ključnega pomena za razmnoževanje.
Pri zlatonosnih opicah je to vedenje povezano z nego in utrjevanjem vezi, pri bonobih pa z dolgoročno stabilnostjo skupine. Čeprav se oblike razlikujejo, je skupna funkcija jasna: ohranjanje socialne kohezije in sodelovanja.
Nov pogled na vedenje živali
Raziskava odpira širši razmislek o tem, kako razumemo zapletena vedenja v živalskem svetu. Namesto da jih obravnavamo kot redke izjeme, jih je smiselno razumeti kot pomemben del evolucijskih strategij, ki prispevajo k preživetju in uspehu vrst.
Novinar
