Kaj je epilepsija?

Epilepsija je pogosto napačno razumljena in povezana s predsodki. Ni nalezljiva bolezen in ne pomeni duševne motnje. Z ustreznim zdravljenjem in podporo večina ljudi z epilepsijo živi popolnoma kakovostno življenje.

To je kronična nevrološka motnja, za katero so značilni ponavljajoči se epileptični napadi. Ti nastanejo zaradi nenadne in prekomerne sinhrone električne aktivnosti v možganskih mrežah. Pomembno je poudariti, da en sam napad še ne pomeni epilepsije.

K nastanku pogosto prispevajo motnje v ravnovesju med vzbujevalnimi in zaviralnimi signali v možganih – ko zaviralne sinapse (ki običajno umirjajo aktivnost) ne delujejo pravilno.

Kako prepoznamo epilepsijo?

Epilepsija se lahko kaže zelo raznoliko. Napadi niso vedno očitni in niso nujno povezani s tresenjem telesa. Pri nekaterih ljudeh se kažejo le kot spremembe v razpoloženju, zaznavanju, zmedenosti ali kratkemu odklopu iz okolice.

Vrste epileptičnih napadov

Fokalni napadi

Fokalni napadi se začnejo v določenem delu možganov.

• Fokalni napadi z ohranjeno zavestjo: oseba ostane pri zavesti, lahko pa občuti mravljinčenje, vonj, okus ali nenadne gibe določenega dela telesa.

• Fokalni napadi z moteno zavestjo: pogosto se pojavijo pri napadih iz temporalnega režnja; oseba deluje zmedeno ali izvaja ponavljajoče se, nezavedne gibe (npr. mečkanje oblačil ali premikanje ustnic).

Generalizirani napadi

Ti zajamejo obe možganski hemisferi in povzročijo obsežnejšo motnjo.

• Tonično-klonični napadi (prej imenovani grand mal): povzročijo izgubo zavesti, tresenje in mišično togost.

• Odsotnostni napadi (prej imenovani petit mal): vključujejo kratkotrajno neodzivnost brez krčev – oseba npr. za nekaj sekund odsotno zre v prazno.

Različna lokacija, različni simptomi

Epilepsija se izraža različno glede na to, v katerem delu možganov se napad začne. Ker ima vsak možganski reženj svoje naloge, so simptomi odvisni od mesta, kjer se napad začne:

• Frontalni reženj (vključuje motorični korteks – na sliki označen z modro): napadi vodijo do nenadnih, nenadzorovanih gibov ali premikov oči.
• Parietalni reženj (vključuje senzorični korteks – na sliki označen z rumeno): povzroča nenavadne telesne občutke, kot je npr. mravljinčenje.
• Okcipitalni reženj (vidni korteks – na sliki označen z rdečo): vključuje bliske svetlobe, vidne halucinacije ali kratko izguba vida.
• Temporalni reženj (na sliki označen z zeleno): pojavijo se avtomatizmi, občutki déjà vu, spremembe čustev ali slušne halucinacije.

Aura: napoved epileptičnega napada

Nekateri ljudje pred napadom občutijo t. i. avro, ki deluje kot opozorilni znak. Pojavi se lahko kot poseben vonj, občutek, slika ali nenadna tesnoba. Aura je pravzaprav blag oblika fokalnega napada, ki se lahko razširi v močnejši napad.

Zdravljenje epilepsije

Epilepsije za zdaj ne moremo popolnoma ozdraviti, obstajajo pa učinkoviti načini zdravljenja.

• Antiepileptična zdravila (AED) pomagajo večini bolnikov nadzorovati napade.

• Kirurški posegi so možnost, kadar zdravila ne pomagajo, in ciljajo na žarišče napadov.

• Stimulacija vagusnega živca ali globokih možganskih jeder (DBS) lahko pri nekaterih zmanjša pogostost napadov.

• Ketogena dieta se uporablja predvsem pri otrocih z oblikami epilepsije, ki ne reagirajo na zdravila.

• Transkranialna magnetna stimulacija (TMS) je še v raziskovalni fazi in se preučuje kot dopolnilna možnost.