Nova študija, ki je zajela več kot milijon ljudi, kaže, da številne duševne motnje niso tako ločene, kot jih opisujejo diagnostični priročniki. Raziskovalci so ugotovili, da si številna stanja delijo iste genetske dejavnike tveganja, kar nakazuje skupne biološke korenine.
Pet genetskih skupin
Analiza, objavljena v Nature, razkriva, da se štirinajst ključnih duševnih motenj razporeja v pet genetsko sorodnih skupin. V eno od njih spadata shizofrenija in bipolarna motnja, v drugo depresija, anksioznost in posttravmatska stresna motnja. Posebna skupina zajema razvojne motnje, med njimi ADHD in avtizem, četrta vključuje kompulzivna stanja, kot sta obsesivno-kompulzivna motnja in anoreksija. Peta skupina pa obsega motnje, povezane z uživanjem alkohola in nikotina.
Za posameznika to pomeni, da je lahko gensko nagnjen k več motnjam hkrati, saj se tveganja znotraj posamezne skupine prekrivajo. Poleg genov pomembno vlogo seveda igrajo tudi okoljski dejavniki.
Skupne genske regije in p-faktor
Raziskovalci so odkrili 238 genskih regij, povezanih s temi skupinami. Ena regija na enajstem kromosomu na primer vpliva na tveganje za osem različnih motenj, ker uravnava delovanje dopaminskih poti. Poleg tega so identificirali tako imenovani splošni psihopatološki dejavnik, p-faktor, ki predstavlja skupno genetsko ranljivost za večino duševnih motenj.
Možne spremembe v diagnostiki
Ugotovitve nakazujejo, da bi lahko prihodnje klasifikacije temeljile bolj na biologiji kot na simptomih. Razumevanje skupnih genetskih osnov bi lahko pomagalo pri zdravljenju, ki ne bi bilo omejeno na posamezne diagnoze, temveč bi zajelo širše vzorce, ki pogojujejo razvoj številnih duševnih stanj.
Novinar
