Čokolada pri Majih ni bila omejena le na najvišje družbene sloje. Dolgo je veljalo prepričanje, da so si kakav lahko privoščili predvsem pripadniki elite, saj so bili arheološki dokazi večinoma povezani z razkošnimi posodami iz grobnic plemstva. Kemične analize starodavnih ostankov pa so razkrile precej širšo uporabo.
Ostanki v posodah razširijo zgodbo
Arheologinja Anabel Ford z Univerze v Kaliforniji v Santa Barbari je desetletja preučevala življenje Majev na najdišču El Pilar, ki leži na meji med Belizejem in Gvatemalo. Pri raziskovanju manjših domačij, kjer so živeli običajni prebivalci, kakavu sprva ni posvečala posebne pozornosti. Sprememba je nastopila, ko jo je biokemik Mattanjah de Vries zaprosil za vzorce ostankov iz keramičnih črepinj, da bi preveril prisotnost spojin, značilnih za rastlino kakavovec.
Kakav v vsakdanjih domovih
Prvi rezultati so bili presenetljivi. Od 13 testiranih posod, ki so jih uporabljali za pitje, jih je imelo kar 12 sledi kakava. Raziskovalci so analizo nato razširili na še enainštirideset črepinj različnih vrst posod iz stanovanjskih in javnih prostorov. Skupno je bilo pozitivnih več kot polovica vzorcev. To je nakazalo, da je bil kakav prisoten tudi v vsakdanjem okolju in ne zgolj v ceremonialnem ali elitnem.
Dragocen, a dostopen
Čeprav so bila kakavova semena v nekaterih delih Mezoamerike sredstvo menjave in s tem dragoceno blago, rezultati kažejo, da je imela večina Majev kljub temu dostop do kakava, zlasti ob pomembnih obredih. Fordova je poudarila, da so skupni rituali povezovali različne družbene sloje, podobno kot sodobni praznični obredi povezujejo ljudi danes.
Novinar
