Oklepni ankilozavri spadajo med najbolj znane dinozavre. Poleg njih lahko postavljamo še tiranozavre, velociraptorje, diplodoke, stegozavre in triceratope. A kljub temu so prav ankilozavri med najbolj prepoznavnimi zaradi ikoničnih oklepov in (nekateri) kladivov na koncu repa.
Največ smo o njih izvedeli iz poznokrednih ostankov, njihov zgodnji razvoj v zgodnji in srednji juri pa je zaradi slabih fosilnih zapiskov zavit v tančico skrivnosti. Že leta 2021 je bil v Maroku najden najstarejši ankilozaver in nasploh prvi iz Afrike. Kljub temu je bilo o njem težko izvedeti veliko, saj je bila najdeno zgolj rebro s hrbtnimi izboklinami oz. špicami. Zdaj so paleontologi opisali bistveno bolj popoln primerek, ki potrjuje predhodno tezo, da gre res za najstarejšega predstavnika in novo vrsto.
Direktno iz reber so rasli meter dolgi trni
Pred 168 milijoni let se je na območju današnjega Maroka sprehajal Spicomellus afer, ki ga je krasil dovršen dermalni oklep, ki se razlikuje od vsega, kar smo lahko videli do danes. Kot rečeno, so paleontologi vrsto prvič opisali pred štirimi leti, temeljoč zgolj na eni rebrni kosti.
»Prvič videti in preučevati fosile Spicomellusa je bilo srhljivo,« je dejal profesor Richard Butler z Univerze v Birminghamu. »Preprosto nismo mogli verjeti, kako nenavaden in kako drugačen je od katerega koli drugega dinozavra ali pravzaprav katere koli druge živali, ki jo poznamo, žive ali izumrle,« je dodal.
Paleontologi so potrdili, da primerek obrne na glavo veliko tega, kar smo mislili, da vemo o ankilozavrih in njihovi evoluciji. Ugotovili so, da je imel Spicomellus afer koščene trne, ki so se zraščali na vsa njegova rebra in štrlele iz njih, kar ni bilo opaženo pri nobeni drugi živi ali izumrli vrsti vretenčarjev.
Starodavna žival je imela špice dolge vse do 90 centimetrov. Avtorji študije menijo, da so bili v času življenja živali še daljši, ki so izhajali iz koščenega ovratnika, ki je bil okoli njenega vratu.
»Najti tako dovršen oklep pri zgodnjem ankilozavru spreminja naše razumevanje razvoja teh dinozavrov,” je dejala profesorica Susannah Maidment, paleontologinja v Prirodoslovnem muzeju v Londonu in na Univerzi v Birminghamu.
Spicomellus je imel raznolike plošče in trne, ki so se raztezale po vsem telesu, vključno z metrskimi vratnimi trni, ogromnimi navzgor štrlečimi trni nad boki in celo vrsto dolgih, rezilom podobnih trnov, kosi oklepa, sestavljeni iz dveh dolgih trnov, in ploščami po rami.
Tega nima nobena druga žival v zgodovini
»Česa takega še nismo videli pri nobeni živali,« so potrdili pri ekipi in dodali, da je to še posebej nenavadno, saj je to najstarejši znani ankilozaver, zaradi česar bi lahko pričakovali, da bo katera od kasnejših vrst podedovala te lastnosti. Zanimivo je, da podobnega razstavnega oklepa še niso našli pri nobenem drugem ankilozavru, saj so kasnejše vrste imele oklep, ki je verjetno služil bolj za obrambo.
Strokovnjaki domnevajo, da bi ta niz konic uporabljali za privabljanje partnerjev in razkazovanje pred tekmeci.
Ena od razlag za to je, da je z razvojem večjih plenilskih dinozavrov v obdobju krede, pa tudi večjih mesojedih sesalcev, krokodilov in kač, naraščajoče tveganje plenjenja lahko spodbudilo, da je oklep ankilozavra postal enostavnejši in bolj obrambno naravnan.
Najverjetneje je imel tudi kladivo na koncu repa
Ena od značilnosti zgodnjih ankilozavrov, ki je morda preživela, pa je njihovo repno orožje. Čeprav konca repa Spicomellusa niso našli, kosti, ki so se ohranile, kažejo, da je imel kij ali podobno repno orožje.
Nekatera repna vretenca so zraščena skupaj in tvorijo strukturo, znano kot ročaj, ki so ga našli le pri ankilozavrih z repnim kladivom. Vendar so vse te živali živele milijone let pozneje, v kredi.
Kombinacija repnega orožja in oklepnega ščita, ki je ščitil boke, kaže na to, da so številne ključne prilagoditve ankilozavrov že obstajale v času Spicomellusa.
»Takšnih dinozavrov še nismo videli in ta regija ima še veliko več za ponuditi,« so povedali paleontologi o vlogi Afrike v svetu paleontologije.
Urednik portala Student.si
