Astronomi so potrdili obstoj najstarejše do zdaj znane črne luknje, ki je nastala pred več kot 13,3 milijarde let, torej manj kot pol milijarde let po velikem poku.
Odkritje je omogočil vesoljski teleskop James Webb (JWST), ki je zaznal tako imenovano »majhno rdečo piko« – oddaljen objekt, ki ga je znanstvena ekipa prepoznala kot aktivno črno luknjo v zgodnji galaksiji. Rezultati so bili objavljeni v reviji Astrophysical Journal Letters.
Majhne rdeče pike, veliki odgovori
Že ob začetku delovanja leta 2022 je JWST zaznal številne kompaktne rdeče pike v daljnem vesolju. Dolgo je bilo nejasno, ali gre za zvezdne kopice ali črne luknje. Ekipa z Univerze v Teksasu se je osredotočila na objekt CAPERS-LRD-z9, ki se je izkazal za najstarejšega predstavnika te vrste.
S spektroskopskimi meritvami so zaznali raztegnjene valovne dolžine vodika, kar pomeni, da je svetloba do teleskopa potovala približno 13,3 milijarde let. Analize so pokazale značilne znake vrtinčenja plina okoli masivne črne luknje – enega najbolj prepričljivih dokazov za njeno prisotnost.
Velikanska masa in plinski ovoj
Po ocenah ima črna luknja maso kar 38 milijonov Sonc. Raziskava je pokazala, da črno luknjo najverjetneje obdaja gosta plast nevtralnega plina. Takšen ovoj je v astronomiji razmeroma nova domneva pri razlagi zgodnjih aktivnih galaksij, računalniške simulacije pa potrjujejo, da bi lahko prav ta plinski sloj povzročil značilne svetlobne vzorce, ki jih je zaznal teleskop.
Plin in prah absorbirata modrejše valovne dolžine svetlobe, zato se svetloba iz akrecijskega diska črne luknje zdi izrazito rdeča. Prav ta pojav daje oddaljenim objektom značilen rubinast videz, zaradi katerega so znanstveniki začeli govoriti o »majhnih rdečih pikah«.
Novinar
