Znanstvenikom je uspelo delno obnoviti vid več deset osebam, ki so ga izgubile zaradi starostne degeneracije rumene pege (AMD). Majhen elektronski vsadek, velik komaj dva milimetra, so kirurško vstavili pod mrežnico, kjer nadomešča svetlobno občutljive celice, uničene zaradi bolezni.
Prej slepga pega, zdaj povrnitev vida
Raziskava, objavljena v New England Journal of Medicine, je zajela 38 bolnikov z napredno obliko AMD. Po enem letu je kar 80 odstotkov udeležencev pokazalo klinično pomembno izboljšanje vida. »Tam, kjer je bila prej popolna slepa pega, se je vid povrnil,« je povedal vodja študije Frank Holz z Univerze v Bonnu.
»Bolniki so lahko prebrali črke, besede in ponovno samostojno delovali v vsakdanjem življenju.«
Upanje za neozdravljivo slepe
AMD je najpogostejši vzrok neozdravljive slepote pri starejših. Pri suhi obliki, ki je bila predmet raziskave, postopno odmirajo svetlobno občutljive celice v osrednjem delu mrežnice, kar prizadetim odvzame ostrino vida. Svetlobni dražljaji se sicer ne prenašajo več, a drugi živčni elementi mrežnice ostanejo delujoči, zato so znanstveniki razvili svetlobno občutljiv vsadek, ki električno spodbuja te živce in tako ponovno vzpostavi povezavo z možgani.
Kako deluje vsadek PRIMA
Implantat PRIMA, prvotno razvit v podjetju Pixium Vision v Parizu in zdaj v lasti ameriške družbe Science Corporation, deluje brezžično in je fotovoltaičen – svetloba, ki ga zadene, mu daje energijo za delovanje. Bolniki nosijo posebna očala s kamero, ki zajema sliko in jo pretvori v vzorec infrardeče svetlobe, s katerim spodbujajo vsadek v mrežnici. Sistem omogoča prilagajanje kontrasta, svetlosti in celo približevanje slike, a zahteva večmesečno intenzivno učenje za optimalno uporabo.
Po enem letu je od 32 preizkušenih bolnikov 26 doseglo opazno izboljšanje vida – na testni lestvici so lahko prebrali dve vrstici več kot pred posegom. Večina je napravo uporabljala doma, za branje črk, številk in preprostih besed, pri čemer je 22 bolnikov izrazilo srednje do visoko zadovoljstvo.
Omejitve in prihodnost tehnologije
Kljub spodbudnim rezultatom raziskovalci opozarjajo na omejitve. Trenutna različica ima le 381 slikovnih točk, zato vid še ni tekoč in ostaja črno-bel. Holz priznava, da »branje še ni hitro ali gladko,« vendar poudarja, da gre za pomemben začetek:
»To je šele prvi korak k nadaljnjim izboljšavam.«
Raziskovalci že razvijajo večjo različico z gostejšimi slikovnimi točkami, ki bi lahko omogočila boljšo ostrino in morda tudi zaznavanje barv. Naprava bi lahko pomagala tudi pri drugih boleznih, kot je retinitis pigmentosa, kjer fotoreceptorji odmrejo, živčne celice pa ostanejo delujoče.
Čeprav obstajajo še druge obetavne smeri – od celičnih terapij do vsadkov v možganski skorji – strokovnjaki verjamejo, da je tehnologija PRIMA pomemben mejnik.
Novinar
