Andrew Moseson je dolga leta trpel za hudo depresijo. Poskusil je skoraj vse – zdravila, vadbo, prostovoljstvo, celo psihedelike. Vse je malo pomagalo, a bolezen je ostala. Preobrat je prišel leta 2023, ko se je vključil v klinično raziskavo, v kateri so preizkušali presaditev črevesne mikrobiote (FMT).
Postopek, pri katerem se blato zdravega darovalca prenese v prebavni trakt bolnika, je pri Mosesonu deloval presenetljivo hitro: »Že v tednu dni sem se počutil, kot da so se mi možgani osvežil.«
Dve leti pozneje je še vedno na antidepresivih, vendar se mu zdi, da je bolezen nekako premagana. Zdravniki menijo, da bi lahko prav presaditev izboljšala učinkovitost zdravil. Njegova izkušnja je le ena izmed mnogih, ki nakazujejo, da bi posegi v črevesno mikrobioto lahko postali nov način zdravljenja duševnih motenj.
Ko bakterije vplivajo na možgane
V človeškem črevesju živijo trilijoni mikroorganizmov, ki ne vplivajo le na prebavo, temveč tudi na imunski sistem, presnovo in – kot kaže vse več raziskav – na delovanje možganov. Pri živalih so znanstveniki že večkrat dokazali, da lahko prenos mikrobiote močno spremeni vedenje. Miši, ki so prejele blato ljudi z depresijo, so razvile vedenje podobno depresiji: izgubo zanimanja, tesnobnost ter spremembe v presnovi triptofana, predhodnika serotonina.
Študije so podobne učinke pokazale tudi pri avtizmu, psihozi in socialni anksioznosti. Znanstveniki so se začeli spraševati: če je mogoče »prenesti« bolezen, ali bi lahko prenesli tudi zdravje?
Od presaditev do probiotikov
Psihiatrinja Valerie Taylor z Univerze v Calgaryju je med prvimi poskusila te ugotovitve prenesti v prakso. Njena ekipa je izvedla klinične študije FMT pri bipolarni motnji, depresiji in obsesivno-kompulzivni motnji. Čeprav metoda ni delovala pri vseh, so nekateri bolniki doživeli drastično izboljšanje.
Ker presaditev blata ni enostavna, raziskovalci preizkušajo tudi bolj ciljno usmerjene pristope – probiotike (imenovane tudi psihobiotiki) in prehranske intervencije. Nekaj manjših raziskav je pokazalo, da lahko probiotiki kot dodatek k standardnemu zdravljenju zmanjšajo simptome depresije in tesnobe. Dieta v mediteranskem slogu pa je v eni od študij občutno izboljšala počutje bolnikov z depresijo.
Za zdaj so ti pristopi najučinkovitejši kot dopolnilo k zdravilom, ne kot samostojna terapija.
Kako črevesje govori z možgani
Mikrobiota vpliva na duševno zdravje na več načinov, ki se med seboj prepletajo:
-
Imunski sistem – bakterije uravnavajo vnetne procese, ki so povezani z depresijo.
-
Stresna os – mikrobi vplivajo na hipotalamus-hipofiza-nadledvično os, ki uravnava izločanje kortizola.
-
Vagusni živec – neposredna živčna povezava med črevesjem in možgani.
-
Presnovki – kratkoverižne maščobne kisline in drugi produkti bakterij lahko vplivajo na tvorbo nevrotransmiterjev in rast živčnih celic.
Čeprav so dokazi iz živalskih modelov trdni, pri ljudeh še ni jasnega odgovora, kateri mehanizmi prevladujejo.
Iskanje prave formule
Raziskave imajo več izzivov. Najprej ni povsem jasno, kaj sploh pomeni »zdrava mikrobiota«. Poleg tega imajo različne bakterije pogosto prekrivajoče funkcije – če ena izgine, jo lahko nadomesti druga. Zato ni nujno, da so ključne same vrste, temveč njihova funkcija.
V nekaterih kliničnih raziskavah so znanstveniki opazili povečanje določenih bakterij, denimo rodu Bacillus, ki proizvajajo dopamin in noradrenalin – nevrotransmiterja, na katera standardni antidepresivi ne delujejo. To bi lahko razložilo, zakaj so probiotiki pri nekaterih ljudeh delovali kot dodatek zdravilom.
Osebna medicina prihodnosti?
Z razvojem t. i. multi-omike, ki hkrati preučuje gene, beljakovine, presnovke in mikrobe, raziskovalci upajo, da bodo nekoč lahko napovedali, kateri bolniki bodo na določene intervencije najbolj odzivni. V teoriji bi se lahko psihiatrično zdravljenje prilagajalo posameznikovemu mikrobiomu.
A ta prihodnost je še daleč. Večina raziskav je majhnega obsega, velika klinična preskušanja pa so draga in jih farmacija redko financira, saj s probiotiki ni mogoče ustvariti dobičkov, primerljivih z zdravili.
»Nisem kriv jaz, ampak moje bakterije«
Za bolnike, kot je Moseson, pa je upanje že tu. Njegova izkušnja mu je pomagala premagati občutek sramu, ki ga pogosto spremlja depresija.
»Dolgo sem mislil, da je nekaj narobe z mano, ko pa sem doživel izboljšanje po presaditvi, sem začel razmišljati drugače – to nisem bil jaz, to so bile moje bakterije.«
Morda bo prihodnost zdravljenja duševnih motenj res potekala ne le v možganih, ampak tudi v črevesju.
Novinar
