Najnovejše raziskave so razrešile skrivnost enega najbolj nenavadnih arheoloških najdišč v Peruju. Gre za tako imenovan »Pas lukenj« (Band of Holes), znan tudi kot Monte Sierpe ali »Kačja gora«.
Tisoče lukenj, izkopanih v pobočju Andov, ni delo nezemljanov, temveč ostanek predinkovskega trga in kasnejšega inkovskega davčnega središča.
Trg pred Inki, kasneje davčna postaja
Arheolog Jacob Bongers z Univerze v Sydneyju pojasnjuje, da so luknje najprej uporabljali pripadniki bogatega kraljestva Chincha, ki je tam okoli leta 1300 upravljalo živahno trgovsko središče. Obsežno najdišče, dolgo približno kilometer in pol, je bilo strateško umeščeno ob stičišče pomembnih cest in trgovskih poti. Trgovci so verjetno oblagali luknje z rastlinskimi vlakni in vanje polagali pridelke, kot sta koruza ali bombaž – neke vrste naravni tržni sistem »luknja za luknjo«, kjer je bila količina ene dobrine enakovredna določeni količini druge.
Ko so Inki kasneje zavzeli to območje, so kraj po vsej verjetnosti preuredili v davčno postajo, kjer so spremljali dajatve svojih podložnikov. Droni in natančne meritve so razkrili več kot 5200 lukenj, razdeljenih v približno 60 odsekov, ki se razlikujejo po gradnji in postavitvi. V teh vzorcih raziskovalci prepoznavajo podobnosti z inkovskimi vozlanimi vrvicami, imenovanimi khipusi, ki so služile za vodenje evidenc in pobiranje davkov.
Znanstveni dokazi namesto »vesoljskih« razlag
Mikroskopske analize so pokazale ostanke koruze in rastlin, ki so jih uporabljali za izdelavo košar. Našli so tudi oglje, staro približno 700 let. Vse to potrjuje, da so luknje izkopali in uporabljali ljudje – ne obiskovalci iz vesolja.
»Monte Sierpe je videti kot kača in njegova veličastna oblika je verjetno privabljala trgovce,« pravi Bongers. Kot poudarja njegov sodelavec Dan Sandweiss z Univerze v Mainu, raziskava »prepričljivo, čeprav ne dokončno« razlaga funkcijo tega nenavadnega spomenika.
Novinar
