Šest mesecev po presaditvi je 67-letni Američan Tim Andrews še vedno živ s presajeno ledvico gensko spremenjenega prašiča – najdlje doslej, da je prašičji organ deloval pri človeku. Gre za pomemben mejnik v razvoju ksenotransplantacije, torej presajanja živalskih organov ljudem.
Od dialize do novega življenja
Andrews je imel končno odpoved ledvic in je bil več kot dve leti na dializi, preden je januarja prejel novo ledvico. Od operacije ne potrebuje več dialize. Skupaj z dvema drugima bolnikoma je ledvico dobil v okviru programa sočutne uporabe, ki ga je omogočilo podjetje eGenesis iz Massachusettsa.
Kritičnih prvih šest mesecev
Transplantacijski kirurg Wayne Hawthorne z Univerze v Sydneyju je poudaril, da so prav prvih šest mesecev po presaditvi najbolj tvegani. Preživetje do tega obdobja kaže, da je presaditev potekala izjemno uspešno. Naslednja velika prelomnica bo eno leto.
Genske spremembe za večjo varnost
Ledvica, ki jo je prejel Andrews, je bila gensko spremenjena: odstranjeni so bili trije antigeni, ki sprožajo zavrnitev organa, dodanih sedem človeških genov za zmanjšanje vnetij in krvavitev, deaktivirani pa so bili tudi prašičji retrovirusi.
Pot do kliničnih testiranj
Do zdaj so bolniki s prašičjimi organi večinoma preživeli le nekaj mesecev, najdlje štiri mesece in devet dni. Zato raziskovalci ocenjujejo, da trenutni primer dokazuje velik napredek.
Ameriška Uprava za hrano in zdravila (FDA) je letos že odobrila prva klinična testiranja prašičjih organov. Podjetje eGenesis bo lahko svojo tehnologijo preizkusilo pri 33 bolnikih z odpovedjo ledvic, dovoljenje za raziskave presaditev prašičjih jeter pa sta prejela tudi eGenesis in britanski OrganOx.
Novinar
