Po dobrem desetletju slikanj in s pomočjo najnaprednejše tehnologije, so astronomi ustvarili prelomno fotografijo Rimske ceste.
Raziskovalci z Mednarodnega centra za radijsko astronomijo (ICRAR) so zadnjih 18 mesecev trdo delali. Ustvarjali so največjo in najbolj podrobno sliko Mlečne ceste, ki je zahtevala združevanje opazovanj zadnjih deset in več let. Posneta je z nizkofrekvenčnimi radijskimi valovi, ki razkrijejo najstarejše fenomene naše galaksije.
Več kot deset let opazovanj
Vodja projekta, Silvia Mantovanini je s kolegi porabila okoli milijon procesorskih ur na superračunalnikih v centru za raziskave Pawsey v avstralskem Perthu. Za najnovejšo sliko so uporabili podatke opzaovanj GLEAM iz let 2013-2014 in GLEAM-X iz let 2018-2020.
GaLactic and Extragalactic All-Sky MVA (GLEAM) ter GaLactic and Extragalactic All-Sky MWA Extended (GLEAM-X) so izvedli z radijskim teleskopom Murchison Widefield Array (MWA) v vzhodni Avstraliji. Prvo opazovanje je trajalo 28 noči tekom let 2013 in 2014, GLEAM-X pa je beležil 113 noči med letoma 2018 in 2020.
Omenjeni opazovanji sta pomembni, saj sta leta 2019 prav tako predstavljali mejnik v resoluciji in obsegu vesoljskih fotografij. Nova fotografija z inštituta ICRAR pa je po pričevanjih dvakrat bolj ostra, desetkrat bolj podrobna in dvakrat večja.
Podrobnejši pogled v vsemir
Po opazovanjih in filtriranju ter urejanju podatkov s superračunalniki, so astronomi zaznali okoli 98.000 radijskih signalov. To so pulzarji, planetarne meglice, območja H II in tudi galaksije daleč za mlečno cesto.
Astronomi bodo z njeno pomočjo lahko podrobneje raziskovali življenjski cikel zvezd, kje se rojevajo in kako izginjajo. Še posebej uporabne bodo pri raziskovanju ostankov supernov – eksplozij največjih zvezd ob koncu njihovega življenja. V mlečni stezi smo jih do zdaj zasledili nekaj sto, vendar astronomi verjamejo, da jih je še tisoče ostalo neopaženih. Poleg tega bo nova fotografija omogočila ločevanje med meglicami supernov in tistimi, v katerih se zvezde šele rojevajo.
Velik doprinos bo imela tudi pri raziskovanju pulzarjev – zelo namagnetenih vrtečih se nevtronskih zvezd. Astronomi upajo, da bodo več izvedeli o njih skozi primerjanje različnih frekvenc slik GLEAM-X.
To je prva nizkofrekvenčna radijska slika celotnega neba južne hemisfere. Astronomi tudi pričakujejo, da bo ostala najboljša vse do izgradnje novega teleskopa SKA-Low v prihodnjem desetletju.
Novinar
