Na Velikonočnem otoku so v posušeni strugi jezera v kamnolomu Rano Raraku našli nov kip moai. To je presenetilo znanstvenike, saj doslej na takšnem mestu niso našli še nobenega. »Mislili smo, da poznamo vse moaie, potem pa se pojavi nov! In to na mestu, kjer ga ne bi pričakovali,« je povedal profesor arheologije Terry Hunt z Univerze v Arizoni.
Majhen kip, velike možnosti
Odkriti moai je eden najmanjših doslej, kar po mnenju raziskovalcev pomeni, da bi se v trstičju in sedimentih lahko skrivalo še več kipov. »Zdaj, ko so razmere suhe, bi lahko našli še več. Do zdaj so jih zakrivala visoka stebla trstičja. Če je v jezeru en moai, jih je verjetno še več,« dodaja Hunt.
Pomen za domačine
Salvador Atan Hito, podpredsednik skupnosti Ma’u Henua, poudarja kulturno težo odkritja: »Za ljudstvo Rapa Nui je to zelo pomembno. Ker je kip tukaj v jezeru že stoletja in nihče ni vedel zanj, ima zdaj posebno vrednost.«
Moai kot dediščina in skrivnost
Velikonočni otok je znan po več kot tisoč kamnitih kipih moai, izklesanih med letoma 1250 in 1500 iz vulkanskega tufa. Večina jih je nastala prav v kamnolomu Rano Raraku, kjer jih še danes veliko ostaja v različnih fazah izdelave. Največji, imenovan Te Tokanga ali »Velikan«, meri več kot 19 metrov in tehta do 100 ton, a nikoli ni bil dokončan.
Odkritje v suhem jezeru dokazuje, da vsi moai še niso zabeleženi. Sušna obdobja in sodobne tehnologije, kot so droni, 3D-skeniranje ter georadar, bi lahko razkrile še več skritih spomenikov.
Zgodovina naselitev na otoku
Dolgo je veljalo, da je Velikonočni otok stoletja ostal izoliran od preostalega sveta. A nove raziskave švedskih znanstvenikov kažejo, da so ga večkrat naselili novi priseljenci iz širše Polinezije. Ti so na otok prispeli s spretnim pomorskim znanjem in dvojnimi kanuji že okoli leta 1200.
Novinar
