Čeprav je leto 2025 zaznamovala politična negotovost in pritisk na znanost, je prineslo tudi vrsto dosežkov, ki jasno kažejo, da je velik napredek še vedno mogoč. Od medicine do varstva narave ostaja znanost oprijemljiv vir optimizma.
1. Obnova ogroženih vrst
Letos se je presenetljivo obnovilo več živalskih vrst, kar je rezultat močnih konservacijskih prizadevanj. Zelena morska želva (Chelonia mydas), ogrožena že od osemdesetih let prejšnjega stoletja, je zdaj uvrščena v kategorijo »najmanj skrbi« na Rdečem seznamu Mednarodne zveze za varstvo narave (IUCN). Uspeh je rezultat zaščite jajc in ukrepov za preprečevanje nenamernega ujetja v ribiških mrežah.
Avstralski vrečar ampurta (Dasycercus hillieri), ki je majhen kot podgana, se je premaknil iz roba izumrtja v varnejšo kategorijo. Njegovo območje se je med letoma 2015 in 2021 razširilo za več kot 48.000 kvadratnih kilometrov, kljub sušnim razmeram in pomanjkanju hrane.
Pomemben mejnik je bila tudi potrditev pogodbe Združenih narodov o zaščiti odprtega morja, ki bo prvič pravno varovala biotsko raznovrstnost zunaj nacionalnih voda. Pogodba, ki začne veljati januarja 2026, določa, da je treba ohraniti vsaj 30 odstotkov kopnega in morja, kar pomeni zgodovinski korak za globalno varstvo narave.
2. Ozonska plast se obnavlja
Luknja v ozonski plasti nad Antarktiko se je zmanjšala na najmanjšo raven po letu 2019, kar potrjuje, da se Zemljina zaščitna atmosfera počasi obnavlja. Luknja v ozonski plasti, odkrita leta 1985, je posledica človekovih emisij uničujočih snovi, kot so klorofluorougljiki (CFC-ji), ki so se uporabljali v hladilnikih in aerosolih. Montrealski protokol iz leta 1987 je postopoma prepovedal njihovo proizvodnjo, kar je uspešno omejilo emisije.
Povprečna velikost luknje v ozonski plasti se od takrat postopoma zmanjšuje in če bo trend trajal, se lahko ozonska plast povsem obnovi že proti koncu stoletja, kar bi pomenilo zgodovinski uspeh globalnega sodelovanja v boju proti podnebnim spremembam.
3. Preboji pri genskem urejanju
Leto 2025 je bilo izjemno za gensko terapijo in urejanje genov, ki je doseglo več pomembnih medicinskih mejnikov. Prva genska terapija za Huntingtonovo bolezen je občutno upočasnila kognitivni upad, pri čemer so se rezultati pokazali kot do 75 odstotkov počasnejši napredek bolezni pri sodelujočih pacientih.
Novi pristopi so obetavni tudi pri levkemiji. Ena od terapij CAR-T, ki uporablja tehnologijo »base editing«, je spremenila več genov v T-celicah, da te lažje prepoznajo rakave celice. Poleg tega so letos prvič preizkusili terapijo z CRISPR-jem, prilagojeno posameznemu bolniku.
Uspehi vključujejo tudi prvo klinično preizkušanje terapije za redko imunsko motnjo, imenovano kronična granulomatozna bolezen in zdravljenje patogene mutacije, ki povzroča poškodbe pljuč in jeter.
4. Pospešek obnovljivih virov
Obnovljivi viri so prvič globalno prehiteli premog kot glavni vir energije. Kitajska je maja dosegla mejnik 1 teravat solarne moči, pri čemer je v prvih šestih mesecih leta namestila 256 gigavatov – dvakrat več kot preostali svet skupaj. V naslednjem petletnem načrtu (začel se bo leta 2026) namerava Kitajska dodati še 200–300 gigavatov zmogljivosti iz naslova sončne in vetrne energije.
Evropska unija je v drugem in tretjem četrtletju leta pridobila skoraj polovico električne energije iz obnovljivih virov. Skupna kapaciteta obnovljivih virov naj bi se med letoma 2025 in 2030 povečala za skoraj 4.600 gigavatov, kar je dvakrat več kot v obdobju 2019–2024. Kljub temu pa emisije toplogrednih plinov še vedno dosegajo rekordne vrednosti, kar ostaja ključni izziv za prihodnost.
5. Hitro zajezen izbruh ebole
Izbruh ebole v Demokratični republiki Kongo je bil letos omejen v samo 42 dneh. Hitro cepljenje, zdravljenje in sodelovanje skupnosti kažejo, da so odzivi na epidemije vse učinkovitejši.
6. Nova zdravila proti malariji
WHO je odobrila prvo zdravilo proti malariji za dojenčke, kar je velik korak, saj prav najmlajši nosijo največje breme bolezni. Ob tem je novo zdravilo uspešno premagalo tudi parazite, odporne na stare terapije.
7. Manj alergij na arašide
Zaradi spremembe prehranskih smernic se je pojavnost alergij na arašide pri majhnih otrocih v ZDA zmanjšala za več kot 40 odstotkov. Gre za jasen primer, kako lahko znanstveni dokazi neposredno izboljšajo javno zdravje.
Novinar
