Sestavina, ki je v cepivih ključna: zakaj jo nekateri še vedno postavljajo pod vprašaj?

Medical disposable syringe for vaccine injection and glass vial on blue blur background.
Foto: Kuzmik_A iz iStock

Adjuvansi so snovi, ki okrepijo imunski odziv na cepiva. Že desetletja so temelj sodobne imunizacije in brez njih številna cepiva ne bi bila dovolj učinkovita. Kljub temu se vedno znova znajdejo v središču teorij zarot, ki jih ne podpira nobena znanstvena stroka. Posebej izpostavljen je aluminij, eden najpogosteje uporabljenih adjuvansov.

Aluminij: stara sestavina z dobro dokumentirano varnostjo

Aluminijevi adjuvansi se uporabljajo že več kot sto let in to v milijonih odmerkov. Njihovo delovanje je dobro poznano: na mestu injiciranja sprožijo blag vnetni odziv, ki pomaga imunski sistem usmeriti v tvorbo dolgotrajne zaščite. Regulatorji in raziskovalci navajajo, da je razmerje med koristjo in tveganjem pri aluminiju jasno v prid uporabi. Obsežne raziskave niso potrdile povezave med aluminijem in avtizmom ali alergijami – ravno nasprotno, najnovejše študije takšne trditve povsem zavračajo.

Toda kljub znanstvenim dokazom se aluminij znova znajde pod drobnogledom posameznikov, ki mu pripisujejo lastnosti, ki jih raziskave ne podpirajo. Posledice takšnih dvomov so lahko resne: brez aluminijevih adjuvansov bi nekatera ključna cepiva postala bistveno manj učinkovita ali celo neuporabna.

Vaccine Production Facility. Medication Manufacturing Process. Glass Vials with Orange Caps on Conveyor Belt. Medical Ampoule Production Line at Modern Pharmaceutical Factory.
Foto: SweetBunFactory iz iStock

Sodobna cepiva brez adjuvansov ne bi delovala

S prehodom na cepiva, ki ne vsebujejo celotnega patogena, ampak le njegove sestavne dele, so adjuvansi postali še bolj pomembni. Takšna cepiva sama po sebi izzovejo šibkejši imunski odziv, zato potrebujejo dodatno spodbudo. Pri boleznih, kot sta tuberkuloza ali malarija, morajo adjuvansi aktivirati zelo specifične imunološke poti, ki jih organizem sicer sam od sebe ne bi sprožil dovolj močno.

Raziskovalne skupine po svetu zato razvijajo nove generacije adjuvansov, ki ciljajo točno določene tipe imunskih celic. Ti pristopi so ključni za cepiva prihodnosti, tudi za tista, ki so še vedno v kliničnem preizkušanju, kot so cepiva proti HIV.

Kritika s posledicami

Razprave o aluminiju tako niso le strokovna dilema, temveč vprašanje, ki lahko vpliva na razvoj in dostopnost prihodnjih cepiv. Znanstveniki opozarjajo, da je področje adjuvansov že zdaj občutljivo, politično podžiganje dvomov pa lahko ogrozi financiranje, zaupanje in razvoj novih tehnologij.

Kljub vsem pomislekom pa ostaja bistveno dejstvo: brez adjuvansov sodobna cepiva ne bi ponudila zaščite, na katero se zanašamo.

Jan Nebec

Novinar

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.