Astronomi so z vesoljskim teleskopom James Webb naleteli na skrivnostne objekte v zelo zgodnjem vesolju, ki so jih poimenovali »majhne rdeče pike«. Gre za izjemno kompaktne in svetle galaksije, stare več kot 12 milijard let, katerih prava narava je dolgo ostajala nejasna. Znanstveniki niso vedeli, ali gre za eksplozije zvezdnega rojstva ali nekaj še bolj eksotičnega.
Nova analiza kaže, da gre skoraj zagotovo za mlade supermasivne črne luknje v nastajanju. Ključni dokaz prihaja iz nenavadno razširjenih spektralnih črt vodika in helija. Sprva so znanstveniki domnevali, da so te črte razširjene zaradi izjemno hitrega gibanja plina okoli zelo masivnih črnih lukenj. A podrobnejši pogled razkriva drugačno sliko.
Razširitev črt povzroča sipanje svetlobe na gostem oblaku ioniziranega plina, ki črno luknjo obdaja kot kokon. Ko raziskovalci upoštevajo ta učinek, se izkaže, da so črne luknje veliko manj masivne, kot so sprva mislili: približno sto- do desetmilijonkrat težje od Sonca. To jih uvršča med najlažje supermasivne črne luknje, kar jih poznamo v zgodnjem vesolju.
Ti objekti so verjetno v fazi hitre rasti, »hranijo« se skoraj z največjo možno hitrostjo, njihov gost plinski ovoj pa zakriva rentgensko in radijsko sevanje. Prav zato so bili tako dolgo spregledani.
Novinar
