Občutek miselne izčrpanosti pozna skoraj vsak. Po dolgem delovnem dnevu, učenju ali sprejemanju številnih odločitev se zmanjša zbranost, pade motivacija in pogosteje delamo napake. Raziskovalci opozarjajo, da ima takšna izčrpanost resne posledice, saj prispeva tudi k zdravniškim napakam in nesrečam v prometu.
Zakaj je dolgoletno vprašanje spet v ospredju
Zanimanje za izvor kognitivne utrujenosti je naraslo zaradi bolnikov z dolgotrajnim covidom. Po zadnjih ocenah jo občuti okoli šest od stotih ljudi, ki so preboleli okužbo. Utrujenost pa ni značilna le za dolgotrajni covid, temveč tudi za sindrom kronične utrujenosti, multiplo sklerozo, depresijo, Parkinsonovo bolezen in različna stanja po poškodbah ali zdravljenju raka.
Kako možgani ustvarijo občutek utrujenosti?
Znanstveniki vse pogosteje menijo, da gre pri kognitivni utrujenosti za zaščitni mehanizem. Možgani nas opozorijo, da se bližamo svoji fiziološki meji. Pri zahtevnih nalogah se poveča poraba energije in verjetno se kopičijo presnovki, ki ovirajo delovanje možganskih celic. Študije nakazujejo, da imajo pri tem vlogo molekule, kot so glutamat, adenosin in glukoza, ter beljakovine, povezane s plastičnostjo možganov, čeprav še ni jasno, kaj je vzrok in kaj posledica.
Kako utrujenost vpliva na motivacijo?
Raziskovalci ugotavljajo, da utrujenost spremeni odnos do napora. Po zahtevni miselni nalogi so ljudje pogosteje izbrali takojšnjo manjšo nagrado, kar nakazuje spremenjeno vrednotenje napora in koristi. To bi lahko bilo povezano z delovanjem dopamina, ki igra pomembno vlogo pri motivaciji.
Zakaj je merjenje tako zapleteno?
Merjenje kognitivne utrujenosti ostaja izziv. Samoocena je nezanesljiva, rezultati na testih pa so pogosto odvisni od motivacije in sposobnosti prilagajanja. Zato raziskovalci razvijajo biološke kazalnike, ki bi omogočili natančnejše spremljanje in pomoč bolnikom.
Kaj lahko pomaga pri okrevanju?
Osnovni ukrepi so preprosti. Kakovosten spanec je najmočnejše orodje za obnovo. Kratki odmori, sprehod na dnevni svetlobi ali skodelica zelenega čaja lahko omilijo blažje oblike izčrpanosti. Pri hujših oblikah pa se raziskujejo terapije, ki vključujejo vedenjske pristope, svetlobno terapijo, dodatke in zdravila, ki delujejo na živčne in vnetne procese.
Novinar
