James Dewey Watson, eden od odkriteljev zgradbe DNK in prejemnik Nobelove nagrade, je umrl v 97. letu starosti. Njegovo ime je za vedno zapisano v zgodovino znanosti, a tudi obteženo z izjavami, ki so mu na koncu uničile ugled.
Odkritje, ki je spremenilo biologijo
Watson je skupaj s Francisom Crickom leta 1953 razvozlal strukturo DNK in s tem odprl vrata razumevanju genetske dednosti, razvoja celic in pozneje tudi genskih terapij. Njuno delo velja za enega od treh največjih prebojev v biologiji – ob Darwinovi evolucijski teoriji in Mendlovih genetskih zakonih.
Toda za znanstvenim zmagoslavjem se je kmalu razkrila senca – podatki, ki sta jih Watson in Crick uporabila, so bili deloma pridobljeni brez dovoljenja sodelavke Rosalind Franklin. Ta je umrla štiri leta pred podelitvijo Nobelove nagrade in tako nikoli ni dočakala priznanja, ki ji je pripadalo.
Genij in njegov značaj
Watson je bil znan po brezkompromisnem delovnem zagonu in ostri inteligenci, a tudi po aroganci. Njegova knjiga The Double Helix je postala uspešnica, vendar je bila pozneje kritizirana zaradi ponižujočega opisa Franklinove in seksističnih komentarjev o ženskah v znanosti.
Čeprav je nekaterim, kot je biologinja Nancy Hopkins, pomagal pri karieri, je bil njegov odnos do žensk pogosto pokroviteljski.
V poznejših letih so Watsonove izjave o rasi in spolu povsem zasenčile njegove znanstvene dosežke. Leta 2007 je izgubil vse funkcije na inštitutu Cold Spring Harbor, potem ko je trdil, da so temnopolti ljudje manj inteligentni od belcev. Podobne izjave je ponavljal še leta 2020, zaradi česar se je institucija od njega dokončno distancirala.
Zapuščina, ki bo deljena
Watson je avtor vplivnega učbenika Molecular Biology of the Gene, ki je zaznamoval generacije znanstvenikov. Kljub temu mnogi kolegi priznavajo, da je njegova zapuščina danes težko ločljiva od njegovih besed. »Čez sto let se bodo ljudje spomnili dvojne vijačnice,« pravi biolog Bruce Stillman.
Novinar
