Paleontologi so v odročnem kostnem nahajališču arizonskega narodnega parka Petrified Forest odkrili fosilizirano čeljustno kost nove vrste pterozavra. Poleg so našli tudi številne druge fosile, med drugim ene najstarejših želv na svetu.
Pterozaver ni bil večji od domače mačke
Novoodkrita vrsta pterozavra, Eotephradactylus mcintireae, je živela na območju današnje Arizone v poznem triasu, pred približno 209 milijoni let.
Krilati plazilec je bil dovolj majhen, da se je udobno namestil na človeško ramo. »Pri odkritju tega primerka je bilo vznemirljivo to, da so bili zobje še vedno v kosti, zato sem vedela, da bo žival veliko lažje prepoznati,« je dodala Suzanne McIntire, ki je osemnajst let prostovoljno delala v FossiLabu Narodnega muzeja naravne zgodovine.
Z zobmi posejana čeljust je razkrila ključne namige o tem, kako so živeli najzgodnejši pterozavri. »Ker so bile konice zob obrabljene, smo sklepali, da se je pterozaver verjetno hranil z ribami z najdišča, od katerih so bile mnoge obdane z luskami, podobnimi oklepu,« je dodala.
Eotephradactylus mcintireae je sobival z velikanskimi dvoživkami, oklepnimi sorodniki krokodilov, žabami in želvami.
Našli več kot 1200 drugih fosilov
Poleg letečega plazilca so paleontologi odkrili več kot 1200 posameznih fosilov, vključno s kostmi, zobmi, ribjimi luskami in koproliti.
»Prepletene reke v regiji so bile polne rib, kot so sladkovodni morski psi in latimerije, pa tudi starodavnih dvoživk, od katerih so nekatere zrasle do 1,8 m v dolžino.« Okolica je bila dom strašljivih plazilcev, ki so se razvili prej v triasu, vključno z oklepnimi rastlinojedci in zobatimi plenilci, ki so bili podobni velikanskim krokodilom.
Novo odkrita kostna plast je del zgornje formacije Chinle v narodnem parku Petrified Forest.
»Ta del severovzhodne Arizone se je nahajal sredi superceline Pangeja in bil pred 209 milijoni let tik nad ekvatorjem,« so povedali raziskovalci. Okolje območja je bilo prepredeno z majhnimi rečnimi kanali in verjetno nagnjeno k sezonskim poplavam. Te poplave so v kanale splaknile usedline in vulkanski pepel. Ena od teh poplav je verjetno pokopala bitja, ohranjena v kostnem tleh. Najdišče je tako bogato z majhnimi fosili, da jih je bilo nemogoče izkopati vse na terenu.
Po mnenju ekipe novo najdišče pomaga zapolniti vrzel v fosilnih zapisih, ki so spremljali izumrtje ob koncu triasa.
»Pred približno 201,5 milijona let so vulkanski izbruhi, povezani z razpadom superceline Pangea, dramatično spremenili globalno podnebje in izbrisali približno 75 % vrst na Zemlji,« so povedali.
To je odprlo pot novejšim skupinam, kot so dinozavri, da se diverzificirajo in prevladujejo v ekosistemih po vsem svetu.
»Najdišče prikazuje prehod v sodobnejše kopenske vretenčarske skupnosti, kjer začnemo opažati skupine, ki uspevajo pozneje v mezozoiku in živijo skupaj s temi starejšimi živalmi, ki ne preživijo triasa.«
»Fosilni nasip, kot je ta, nam omogoča, da ugotovimo, da so vse te živali dejansko živele skupaj.«
Urednik portala Student.si
