Ste se že kdaj med branjem knjige zalotili, da ste prebrali celo stran, a se ne spomnite pravkar prebranega? Ali pa ste med vožnjo domov razmišljali, kaj bi jedli, in se nenadoma znašli na ovinku pred hišo, ne da bi se sploh spomnili poti? To imenujemo tavanje misli. Čeprav se vam morda zdi, da je vaš um zašel s poti, je to eden osnovnih procesov človeškega delovanja.
Ko um odtava
V harvardski raziskavi iz leta 2010 sta psihologa Matthew Killingsworth in Daniel Gilbert s pomočjo mobilne aplikacije spremljala več kot 15.000 ljudi po svetu. Ugotovila sta, da skoraj polovico budnega časa ljudje razmišljamo o nečem drugem kot o sedanjem trenutku. Na primer, ko načrtujemo jutrišnji dan, razmišljamo, po katerih opravkih moramo v mesto ali kaj obleči za gledališče. Rezultati so pokazali, da so bili udeleženci manj srečni, kadar so njihove misli tavale, ne glede na to, ali so razmišljali o prijetnih ali neprijetnih stvareh.
Iz tega je nastal slavni stavek: ‘A wandering mind is an unhappy mind’ oziroma tavajoč um je nesrečen um.
Toda ali je res tako preprosto? Predstavili vam bomo, kaj pravijo novejše raziskave.
Tavanje ni eno samo stanje
Skupina raziskovalcev pod vodstvom Paula Selija (Harvard, 2018) opozarja, da znanost predolgo obravnava tavanje misli kot eno samo, enotno izkušnjo. Po njihovem mnenju je to napaka. Tavanje misli je bolj podobno družini sorodnih pojavov, ki imajo nekaj skupnega, a niso vsi enaki, podobno kot so si med seboj podobne različne vrste iger (šah, nogomet, poker) – vse spadajo pod šport, vendar so si med seboj zelo različne v pravilih, poteku in času trajanja.
Misli nam lahko tavajo nenamerno, ko se izgubimo v sanjarjenju, ali namerno, ko si med dolgim sestankom dovolimo načrtovati večerjo, ker nam je dolgčas. Tavanje je lahko neodvisno od zunanjega sveta (ko se nenadoma spomnimo preteklih dogodkov) ali sproženo z okoljem (ko nas vonj limon spomni na poletje).
Ko tavanje koristi
Čeprav nas nenamerno tavanje lahko stane pozornosti, ima tudi svojo svetlo plat. Ko um ni ves čas pod pritiskom, se ustvari prostor za kreativne povezave. Študije kažejo, da se trenutki eureke pogosto pojavijo prav takrat, ko se misli najbolj svobodno sprehajajo, na primer med tuširanjem, hojo ali vožnjo z avtobusom. Tavanje misli je torej ena od oblik mentalne regeneracije, priložnost za tiho premikanje idej v ozadju.
Na to temo je bila narejena zelo zanimiva raziskava: Sleep onset is a creative sweet spot. Raziskava je pokazala, da je trenutek tik pred spanjem posebej ugoden za ustvarjalne vpoglede. Udeleženci so reševali naloge s skritim pravilom, ki je omogočalo lažjo rešitev. Tisti, ki so med premorom za kratek čas prešli v prvo fazo spanja (N1), imenovano hipnagogija (kratko prehodno stanje med budnostjo in spanjem), so bili približno trikrat uspešnejši pri odkritju skritega pravila kot tisti, ki so ostali budni. Če so udeleženci zaspali globlje, se je ta prednost izgubila. Raziskava kaže, da je prav kratek prehod lahko poseben trenutek, ko možgani lažje povezujejo ideje in ustvarjajo nove rešitve.
Tavajoč um kot priložnost
Če dovolimo, da um tava brez našega zavedanja, se lahko hitro izgubimo v skrbeh. Naša zavestna prepoznava, da so misli odtavale, lahko ta proces spremeni v vir vpogleda. Tavajoč um ni ne naš sovražnik ne zaveznik. Včasih nas oddalji od trenutka, drugič ustvari prostor za nove, ustvarjalne povezave.
Junior novinar
