Dolgoletna domneva, da so bile izrazite obrazne poteze neadnretalcev povezane z evolucijsko potrebo po ogrevanju mrzlega zraka, je zdaj zavrnjena z izjemno dobro ohranjenim fosilom Altamurskega človeka.
Notranjost nosu razkriva resnico
Nova raziskava, objavljena v Proceedings of the National Academy of Sciences, temelji na izjemno redko ohranjenih nosnih strukturah neandertalca, ki je živel pred več kot 130 tisoč leti v južni Italiji. S posebnimi endoskopskimi kamerami so znanstveniki ustvarili prvi tridimenzionalni posnetek notranjosti neandertalskega nosu. Ugotovili so, da so bile njihove nosne votline presenetljivo podobne našim, kljub večji zunanji velikosti.
Večji, ne pa drugačni
Paleoantropolog Constantino Buzi pojasnjuje, da so bili neandertalski nosovi res veliki, a notranje strukture niso kazale znakov prilagoditev, kot jih najdemo pri današnjih prebivalcih Arktike. Nosna votlina Altamurskega človeka ni bila niti ožja niti višja, čeprav bi to pričakovali pri prilagoditvah na mrzel zrak.
Strokovnjaki poudarjajo, da je ta fosil prvi, ki omogoča natančno opazovanje notranjih nosnih kosti. Ker so bile te pri drugih najdbah vedno poškodovane, je doslej prevladovalo le ugibanje. Nova analiza zato predstavlja pomemben korak k razumevanju neandertalske fiziologije in zaključuje dolgoletno razpravo o evolucijskem izvoru njihovega značilnega nosu.
Novinar
