Znanih je šest prejemnikov Inovacijskega sklada 2025. Ocenjevalna komisija je med prijavami izbrala šest projektov, ki odražajo izrazito interdisciplinarnost ter naslavljajo ključne izzive sodobnega časa.
Izbrani projekti segajo na področja trajnostnih materialov, varstva biodiverzitete, medicine, energetike, kakovosti bivanja ter razvoja naprednih terapevtskih rešitev.
Prejemniki Inovacijskega sklada 2025
Inovacijski sklad Univerze v Ljubljani sofinancira obetavne inovativne projekte in jim pomaga do višje stopnje tehnološke pripravljenosti. Pri tem Pisarna za prenos znanja vse projekte strokovno podpira, jih spodbuja ter povezuje s podjetji in drugimi organizacijami inovacijskega okolja.
Ocenjevalna komisija Inovacijskega sklada je letos za sofinanciranje izbrala naslednje projekte:
1. Micelijski kompoziti prihodnosti, Biotehniška fakulteta UL
Ekipa pod vodstvom doc. dr. Davorja Kržišnika naslavlja problem prekomerne uporabe plastike in materialov iz neobnovljivih virov ter odgovarja na naraščajoče zahteve po biorazgradljivih, krožnih in nizkoogljičnih materialih, skladnih z evropskimi regulativami. Inovacija bo optimizirala razvoj in proizvodnjo micelijskih kompozitov, s tem, da bo omogočala hitro prilagajanje oblik in materialnih lastnosti končni uporabi izdelka.
2. Razvoj pametne naprave za preučevanje prostoživečih živali, Biotehniška fakulteta UL
Ekipa pod vodstvom izr. prof. dr. Miha Krofel, razvija rešitev za podporo raziskovalcem, naravovarstvenikom in upravljavcem pri spremljanju biodiverzitete, zaznavanju motenj v okolju ter pridobivanju pomembnih informacij, ki jih ni mogoče zajeti z običajnim opazovanjem, zlasti za vrste s skrivnim načinom življenja. Inovacija bo prispevala k boljšemu razumevanju vedenja prostoživečih živali ter omogočala zbiranje unikatnih podatkov.
3. Digitalizacija kardiovaskularnega sistema, Medicinska fakulteta UL
Ekipa pod vodstvom izr. prof. dr. Boruta Kirna razvija inovativni sistem za spremljanje srčno-žilnega sistema pacientov v realnem času. Naprava bo anesteziologom in kardiologom omogočala jasen vpogled v stanje pacienta ter posledično omogočala učinkovitejše, hitrejše in natančnejše odločanje v kritičnih situacijah, kjer je stabilnost srčno-žilnega sistema ključna za varnost pacienta.
4. Učinkovito hlajenje naprav s področja mikro in močnostne elektronike, Fakulteta za strojništvo UL
Projekt pod vodstvom doc. dr. Katje Klinar odgovarja na omejitve obstoječih rešitev hlajenja, kot sta zračno in vodno hlajenje, ki za najzahtevnejše naprave ne zadostujeta več. Razvita inovacija bo omogočala bistveno večjo gostoto hlajenja, višjo energijsko učinkovitost ter uporabo okolju prijaznih hladil, kar prispeva k trajnostnemu delovanju naprednih elektronskih sistemov.
5. Pametni razvlaževalnik, Fakulteta za strojništvo UL
Ekipa pod vodstvom doc. dr. Primoža Poredoša razvija rešitev za problem vlage in plesni, ki prizadene pomemben delež gospodinjstev v EU in lahko povzroča zdravstvene težave, še posebej pri otrocih, ter dolgoročne poškodbe stavb. Naprava bo omogočala učinkovito zmanjševanje vlage brez hrupa, kompresorjev ali okoljsko spornih hladilnih plinov, bodisi kot samostojna enota bodisi kot arhitekturno integriran element v prostoru.
6. Razvoj termostabilne različice inzulina, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo UL in Medicinska fakulteta UL
Ekipa, ki jo vodita izr. prof. dr. Martin Gazvoda in izr. prof. dr. Sergej Pirkmajer, razvija termostabilni analog človeškega inzulina, ki ohranja strukturo in biološko aktivnost tudi pri visokih temperaturah. Takšno zdravilo bo lahko omogočilo varen dostop do inzulina za več kot 830 milijonov ljudi s sladkorno boleznijo, saj hladna veriga ne bo več potrebna. To bo bistveno znižalo stroške logistike in hranjenja s tem pa bistveno povečalo dostopnost ter olajšalo zdravljenje.
Urednik portala Student.si
