Nobelove nagrade že več kot stoletje veljajo za najvišje priznanje v znanosti. So simbol odličnosti in mejnik kariere, ki ga je težko preseči. Toda v zadnjih letih se je pojavilo več drugih prestižnih znanstvenih nagrad: od nagrade Breakthrough do Kavlijeve in Turingove. Te želijo zapolniti vrzeli, ki jih Nobelova tradicija pušča za sabo.
Nobel ostaja zlati standard
Čeprav nove nagrade ponujajo več denarja (Breakthrough na primer kar 3 milijone dolarjev), se raziskovalci strinjajo, da nobena ne doseže simbolne teže Nobelove. »Nobelova nagrada je še vedno daleč pred vsemi drugimi,« pravi astrofizičarka Sara Seager z MIT, dobitnica Kavlijeve nagrade. Podobno meni tudi biotehnolog Robert Langer, ki je prejel že več priznanj, a poudarja, da »Nobel stoji sam zase«.
Kdo ostaja izključen?
Nobelove nagrade pokrivajo le omejeno število področij: fiziko, kemijo, medicino, ekonomijo, književnost in mir. V senci ostajajo matematika, tehnologija in podnebne znanosti. Matematik Edward Lorenz, oče teorije kaosa, tako nikoli ni dobil Nobelove nagrade. Poleg tega statistika razkriva dolgoletno pristranskost: največ nagrad še vedno prejmejo moški iz Evrope in Severne Amerike.
Več denarja, manj pravičnosti
Nagrade, kot so Tang, Shaw in Millenium, ponujajo večmilijonske zneske, vendar jih pogosto spremljajo očitki o elitizmu. Znanstveniki poudarjajo, da nagrade še vedno večinoma slavijo posameznike, čeprav sodobna znanost temelji na timskem delu.
Zakaj nagrade še vedno pomenijo veliko
Kljub pomanjkljivostim nagrade, kot poudarja Seagerjeva, pomagajo znanost približati javnosti. »So kot oskarji ali grammyji za znanost – pritegnejo pozornost, navdihujejo in slavijo ustvarjalnost,« pravi. Dokler se ne pojavi nagrada, ki bo enako stroga, vključujoča in mednarodno priznana, bo Nobelova ostala tisto, kar je že dolgo – merilo vsega znanstvenega dosežka.
Novinar
