Znanstveniki so prvič uspešno preprečili zavrnitev prašičje ledvice pri človeškem prejemniku. Organ je deloval kar 61 dni v telesu 57-letnega moškega, ki je bil klinično mrtev – najdlje doslej pri tovrstnih poskusih. Dosežek, opisan v dveh novih študijah v reviji Nature, odpira pot k bolj varnim presaditvam tako živalskih kot človeških organov.
Ključ: prašičja ledvica in timus
Prejemnik je poleg ledvice prejel tudi prašičji timus, žlezo, ki je imunski sistem »naučila« prepoznati prašičje celice kot del telesa. Ta pristop je po mnenju raziskovalcev močno podaljšal preživetje organa.
Sama ledvica je izvirala iz gensko spremenjenega prašiča podjetja Revivicor. Spremenjen je bil le en gen (GGAT1), da se odstrani sladkor alpha-gal, ki pri primatih običajno sproži hitro zavrnitev organa. Takšna minimalistična genska sprememba je presenetila raziskovalce, saj ima večina tovrstnih prašičev vsaj deset genetskih prilagoditev.
Kako so preprečili zavrnitev?
Prvih 33 dni je organ deloval normalno, nato pa je prišlo do nenadnega padca funkcije. Analize so pokazale, da organ napadajo protitelesa. Z zdravljenjem – zamenjavo plazme, steroidi in zdravilom pegcetacoplan – so zavrnitev začasno ustavili. Kasneje se je pojavil še drug tip zavrnitve, ki so ga odpravili z zdravilom proti T-celicam. Ledvica je nato znova delovala brez težav.
Raziskovalci so skozi celoten poskus analizirali prejemnikovo kri. Ugotovili so, da so imunske celice, predvsem T-celice, pomembnejše pri zavrnitvi, kot so predvidevali.
Korak bližje klinični uporabi
Primer prinaša dragocena spoznanja: morda bo za uspešno presaditev dovolj zgolj ena genetska sprememba, ne pa deset ali več. A znanstveniki poudarjajo, da je pred klinično rabo potrebnih še veliko testov – tako na klinično mrtvih kot živih ljudeh. Njihova ekipa že pripravlja nove študije, ki naj bi pokazale, ali je pristop primeren tudi za bolnike, ki čakajo na organ.
Velik preboj v medicini: prvi presadek ledvice s spremenjeno krvno skupino
Novinar
