Znanstveniki odkrili: tudi bitja brez možganov lahko spijo

Sleeping man lying bed at morning closeup. Serene guy dreaming enjoying weekend at home interior. Handsome peaceful brunette resting comfortable pillow ignoring alarm. Lazy holiday lifestyle concept
Foto: stockbusters iz iStock

Meduze in morske vetrnice nimajo možganov, a kljub temu spijo na presenetljivo podoben način kot ljudje. Nova raziskava, objavljena v reviji Nature Communications, kaže, da ti preprosti morski organizmi vstopajo v jasna obdobja počitka, ki po trajanju in ritmu močno spominjajo na človeški spanec. Odkritje odpira nova vprašanja o tem, zakaj je spanec sploh nastal in kakšna je njegova osnovna biološka vloga.

Zakaj bi se evolucija odločila za spanec

Spanec je za živali tvegan. Med počitkom so bolj ranljive za plenilce in okoljske nevarnosti, hkrati pa izgubljajo čas, ki bi ga lahko namenile prehranjevanju ali razmnoževanju. Prav zato znanstveniki menijo, da mora imeti spanec zelo temeljno funkcijo, saj se je ohranil pri vseh živalih z živčnim sistemom, ki so jih doslej preučevali.

Že leta 2017 so raziskovalci dokazali, da tudi meduze vstopajo v stanje, podobno spanju. Nova študija pa gre korak dlje in prvič podrobno opiše tudi spanje morskih vetrnic.

Osem ur spanca in opoldanski dremež

Raziskovalci so ugotovili, da meduza vrste Cassiopea andromeda spi približno osem ur na dan, večinoma ponoči, z dodatnim kratkim dremežem sredi dneva. Morska vetrnica Nematostella vectensis prav tako prespi približno tretjino dneva, vendar je njen počitek skoncentriran predvsem ob zori. Takšni ritmi so presenetljivo podobni človeškim spalnim vzorcem.

Two pink-tinted jellyfish drift gently in a dark blue, underwater setting. Their transparent, dome-like bodies and glowing tentacles create an ethereal glow in the deep aquatic scene.
Foto: Anita_Bonita iz iStock

Spanec kot popravilo DNK

Ključna ugotovitev raziskave je, da se med budnostjo v živčnih celicah teh živali kopiči poškodba DNK, med spanjem pa se ta škoda zmanjšuje. Ko so raziskovalci umetno povečali poškodbe DNK z ultravijoličnim sevanjem, so živali začele spati več. To podpira teorijo, da je ena prvotnih funkcij spanca zaščita in obnova živčnih celic, ki se ne obnavljajo z delitvijo.

Širši pomen odkritja

Čeprav spanec pri ljudeh podpira učenje in spomin, nova spoznanja kažejo, da je njegova vloga morda še bolj osnovna: vzdrževanje zdravja posameznih nevronov. Razumevanje teh mehanizmov bi lahko v prihodnje osvetlilo povezave med pomanjkanjem spanja in nevrodegenerativnimi boleznimi ter razkrilo, zakaj spanec obstaja že od najzgodnejših oblik življenja.

Jan Nebec

Novinar

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Nastavitve piškotkov
Logo revija Študent

Spletišče s piškotkom dodeli obiskovalcu serijsko oznako, da ga prepozna ob ponovnem obisku.

Nujni piškotki

Piškotki, nujno potrebni za delovanje strani, zagotavljanje varnosti in prenos podatkov.

Analitični piškotki

Piškotki anonimizirane Googlove analitike nam omogočijo merjenje rasti ogledov.