Pogosto slišimo, da alkohol »ubija možganske celice«, a resnica je nekoliko bolj zapletena. Zmerno pitje alkohola še ne povzroči množičnega odmiranja nevronov, vendar alkohol v večjih količinah dokazano škoduje možganom – neposredno in posredno.
Kako alkohol vpliva na možgane?
Kronično uživanje alkohola lahko zmanjša volumen sive snovi, oslabi povezave med nevroni in zavre nastajanje novih možganskih celic, zlasti v predelih, ki so odgovorni za spomin in učenje.
Alkoholni metabolit acetaldehid in oksidativni stres dodatno poškodujeta možganske celice, pri dolgotrajni zlorabi pa lahko pride tudi do pomanjkanja vitamina B1, kar vodi v resne motnje, kot je Wernicke-Korsakoffov sindrom.
Kdo je najbolj ranljiv?
Mladostniki in nosečnice so še posebej občutljivi na učinke alkohola. Pri mladih alkohol moti razvoj možganov, pri plodu pa lahko povzroči trajne poškodbe živčnega sistema.
Si možgani lahko opomorejo?
Dobra novica je, da so nekatere spremembe reverzibilne. Ob prenehanju pitja in ustrezni prehrani se lahko del funkcij in celo del možganske strukture postopoma obnovi.
Alkohol sam po sebi torej ne »pokonča« možganov čez noč, vendar redno in pretirano pitje dokazano škodi možganskim celicam in njihovim povezavam. Zmernost – ali še bolje, abstinenca – ostajata najboljša zaščita za zdrave možgane.
Novinar
