Paracetamol (acetaminophen) je že desetletja najbolj uporabljano zdravilo za zniževanje vročine in lajšanje bolečin med nosečnostjo. Kljub temu je v zadnjih letih med javnostjo in celo med nekaterimi strokovnjaki začela krožiti skrb, da bi lahko uporaba paracetamola med nosečnostjo povečala tveganje za avtizem ali ADHD pri otrocih.
Nova, obsežna analiza, objavljena v The BMJ, pa te strahove postavlja v veliko širši in predvsem bolj natančen kontekst. Raziskovalci ugotavljajo, da prejšnje študije o domnevnih povezavah niso dovolj zanesljive ter da so domnevna tveganja najverjetneje posledica genetskih in okoljskih dejavnikov v družini – ne pa samega zdravila.
Velika pregledna analiza ni našla povezave
Raziskovalna skupina je izvedla t. i. umbrella review, pregled vseh sistematičnih pregledov, ki so do zdaj preučevali povezavo med uporabo paracetamola v nosečnosti in nevro-razvojnimi motnjami pri otrocih. Vključili so devet obsežnih pregledov, ki so skupaj zajemali podatke iz kar 40 opazovalnih študij.
Avtorji poudarjajo, da je ocenjena zanesljivost teh pregledov »nizka do kritično nizka«, kar pomeni, da iz njih ni mogoče izpeljati trdnih sklepov. Kot izpostavljajo: »Regulatorji, zdravstveni delavci, nosečnice, starši in osebe z avtizmom ali ADHD morajo vedeti, da so bili prejšnji dokazi šibki.«
Večina preteklih študij namreč ni ustrezno upoštevala ključnih dejavnikov, ki lahko vplivajo na rezultate – na primer genetike, duševnega zdravja staršev, življenjskega sloga in drugih družinskih okoliščin. Takšni dejavniki lahko ustvarijo lažen vtis povezanosti, kjer je v resnici ni.
Kaj pravi primerjava med sorojenci?
Med pregledanimi podatki sta bili le dve visokokakovostni študiji, ki sta se lotili najstrožje možne metode: primerjanja bratov in sester znotraj iste družine. Torej otrok, ki so si delili genetiko in okolje, a so bili različno izpostavljeni zdravilu.
V teh primerjavah se je pokazalo, da: »Navidezna povezava med uporabo paracetamola med nosečnostjo in tveganjem za avtizem ali ADHD skoraj povsem izgine ali pa se občutno zmanjša.« To je izjemno močan argument, da potek bolezni najverjetneje ni povezan z uživanjem paracetamola, temveč z dednimi in drugimi skupnimi dejavniki.
Regulatorji ostajajo jasni: paracetamol je še naprej priporočeno zdravilo v nosečnosti
Paracetamol ostaja prva izbira v nosečnosti po priporočilih zdravstvenih institucij po svetu – od evropskih regulatorjev do FDA in WHO. Je eno redkih protibolečinskih in protivročinskih zdravil, ki veljajo za varna v nosečnosti, zato ga zdravniki pogosto priporočajo za zdravljenje vročine, ki pa ima lahko sama po sebi škodljiv vpliv na razvoj ploda.
Avtorji pregleda zato jasno zaključujejo: »Acetaminophen naj ostane priporočeno zdravilo za lajšanje bolečine in zniževanje vročine med nosečnostjo, če je to potrebno.« Pri tem poudarjajo, da naj nosečnice zdravilo jemljejo preudarno – v najmanjšem učinkovitem odmerku in najkrajši možni čas, kar je tudi standardno priporočilo za vsa zdravila v nosečnosti.
Kaj pomeni ta študija za bodoče mamice?
Nova analiza prinaša pomembno pomiritev: trenutni dokazi ne podpirajo trditev, da bi paracetamol povzročal avtizem ali ADHD. Raziskave, ki so sprožile zaskrbljenost, so se izkazale za metodološko problematične.
Avtorji so jasni: »Obstoječi dokazi niso dovolj močni, da bi lahko povezali izpostavljenost paracetamolu v maternici z avtizmom ali ADHD v otroštvu.« Kljub temu pozivajo k boljšim dolgoročnim študijam, ki bodo v prihodnje še natančneje odgovorile na vprašanja o odmerkih, trajanju uporabe in drugih izidih otrokovega razvoja.
Zakaj sploh prihaja do takšnih skrbi?
Povečana pozornost glede zdravil v nosečnosti ni naključje. V zadnjih desetletjih so številna zdravila (npr. talidomid, določeni retinoidi, valproat) povzročila resne razvojne okvare, kar je okrepilo javno previdnost. Poleg tega se je v porastu raziskovanje nevro-razvojnih motenj, kot sta avtizem in ADHD, zaradi česar so se pojavile številne hipoteze o okoljskih dejavnikih.
Toda visoka razširjenost teh motenj in močan genetski vpliv pogosto vodita v napačne povezave. Prav zato so tovrstni obsežni pregledi dokazov ključni – da ločijo naključne korelacije od dejanskega vzroka.
Novinar
