Pomlad je že skoraj tu in v torek bo zimo pregnal še pust. Sprememba vremena bo mnogim prinesla tudi veliko olajšanje. Krajši dnevi, manj sončne svetlobe, hladnejše vreme in več časa v zaprtih prostorih, za nekatere ljudi pomeni občutno poslabšanje razpoloženja.
Sezonska ali zimska depresija, s tujko imenovana Seasonal Affective Disorder (SAD), je oblika depresivne motnje, ki se pojavi s spremembo letnih časov. Pojavlja se predvsem jeseni in pozimi, ko je dnevne svetlobe manj, spomladi pa simptomi običajno postopoma izzvenijo.
Kako prepoznamo sezonsko motnjo razpoloženja?
Sezonska motnja razpoloženja ni samostojna diagnoza, temveč podtip velike depresivne motnje. Najpogosteje se začne pozno jeseni, vrh doseže januarja in februarja, nato pa se s podaljševanjem dneva postopoma umiri in lahko tudi izzveni. Epizoda običajno traja štiri do pet mesecev.
Simptomi vključujejo tipične znake depresije: dolgotrajno žalostno ali prazno razpoloženje, izgubo zanimanja za dejavnosti, ki so nas prej veselile, motnje spanja, spremembe apetita, pomanjkanje energije, težave s koncentracijo ter občutke nemoči, krivde ali brezupa. V hujših primerih se lahko pojavijo tudi misli o samopoškodovanju.
Pri zimski obliki so posebej značilni nekateri »atipični« simptomi: povečana potreba po spanju, težave z jutranjim vstajanjem, izrazita želja po sladkem in ogljikovih hidratih, povečanje telesne teže, socialni umik in zmanjšana spolna želja. Mnogi opisujejo občutek, kot da bi njihovo telo želelo »zimsko spati«.
Za postavitev diagnoze se morajo simptomi ponoviti vsaj dve zaporedni leti v istem obdobju. Ocenjuje se, da z zimsko depresijo živi med 4 in 6 odstotkov prebivalstva, pogostnost pa je izrazito povezana z zemljepisno širino. V severnih državah, denimo v Skandinaviji, prizadene do 10 odstotkov ljudi, medtem ko je v južnejših območjih pogostnost nižja, približno 1 do 2 odstotka. Motnja je pogostejša pri ženskah, mlajših odraslih ter pri osebah z družinsko obremenjenostjo z depresijo ali drugimi motnjami razpoloženja.
Zakaj pride do zimske depresije?
Natančen vzrok sezonske afektivne motnje še ni povsem pojasnjen, vendar ima osrednjo vlogo moten cirkadiani ritem, notranja biološka ura, ki jo uravnava svetloba. Manj svetlobe pomeni manjši vpliv na zaviranje hormona melatonina, ki uravnava spanec in budnost. Posledično lahko pride do porušenega ritma spanja, utrujenosti in upada energije.
Pomembno vlogo ima tudi serotonin, nevrotransmiter, ki vpliva na razpoloženje, apetit in spolnost. Pozimi je njegova aktivnost lahko zmanjšana. Nekatere raziskave nakazujejo, da je pri osebah z zimsko depresijo moten tudi prenos serotonina v možganih. Pogosto je prisotno tudi pomanjkanje vitamina D, ki nastaja v koži pod vplivom sončne svetlobe in je povezan z uravnavanjem razpoloženja.
Sodobni življenjski slog dodatno poglablja težave. Tudi pozimi se od nas pričakuje enaka produktivnost kot poleti, čeprav biološko gledano organizem v tem obdobju potrebuje več počitka in prilagajanja.
Kaj lahko naredimo sami?
Pri blagih do zmernih oblikah lahko veliko naredimo z doslednimi spremembami življenjskega sloga. Redna izpostavljenost dnevni svetlobi je ključna. Priporoča se vsaj 30 minut gibanja na prostem dnevno, najbolje dopoldne ali opoldne, tudi če je vreme oblačno. Naravna svetloba je bistveno močnejša od umetne.
Pomembna je tudi uravnotežena prehrana. Namesto enostavnih sladkorjev, po katerih pogosto posežemo zaradi utrujenosti, je smiselno izbirati kompleksne ogljikove hidrate, polnozrnata žita in stročnice. Mastne ribe, jajca in mlečni izdelki prispevajo vitamin D, oreški in semena pa triptofan – aminokislino, iz katere nastaja serotonin. Omega-3 maščobne kisline in vitamini skupine B imajo prav tako vlogo pri delovanju živčnega sistema.
Čeprav je socialni umik pogost simptom, je ohranjanje stikov z bližnjimi izjemno pomembno. Redna družabna srečanja in podpora okolice lahko pomembno ublažijo občutke izolacije.
Kdaj je potrebna strokovna pomoč?
Če simptomi trajajo več kot dva tedna, pomembno vplivajo na delovno sposobnost, odnose ali vsakodnevno delovanje, ali če se pojavijo misli o samopoškodovanju, je nujno poiskati strokovno pomoč.
Najbolj uveljavljena metoda zdravljenja sezonske depresije je svetlobna terapija. Učinkovita je tudi kognitivno-vedenjska terapija, ki pomaga prepoznati in spremeniti negativne miselne vzorce. V hujših primerih zdravniki predpišejo antidepresive, najpogosteje selektivne zaviralce ponovnega privzema serotonina (SSRI), katerih učinek se običajno pokaže po nekaj tednih rednega jemanja. Pri nekaterih bolnikih se uporablja tudi bupropion, ki lahko zmanjša tveganje za ponovitev zimskih epizod.
Dodajanje vitamina D je smiselno pri dokazano nizkih vrednostih, vendar samo po sebi običajno ni dovolj za zdravljenje hujše oblike motnje.
Novinar
