Ko slišimo, da neka snov poškoduje DNK – denimo prosti radikali – se marsikdo vpraša: ali to pomeni, da se nam pokvari dedni zapis? Ali pa gre le za povečano možnost bolezni, kot je rak? Poglejmo, kaj v resnici pomeni »poškodba DNK« in kakšne posledice ima za telo.
Kaj sploh je DNK?
DNK je molekula, ki nosi navodila za delovanje vsake celice v našem telesu. Lahko si jo predstavljamo kot priročnik z navodili za gradnjo in vzdrževanje našega organizma. Vsaka celica v telesu vsebuje kopijo tega priročnika in čeprav celice delujejo različno (na primer koža, jetra ali možgani), vsa navodila izvirajo iz istega zapisa.
Kaj pomeni »poškodovana DNK«?
Poškodba DNK pomeni, da se je nekaj v tej molekuli spremenilo – lahko gre za manjšo spremembo v zaporedju, za prelom v molekuli ali za napako med kopiranjem celice. Vzrok so lahko UV-žarki, kemikalije, sevanje, virusi ali – zelo pogosto – prosti radikali, ki nastajajo v telesu kot stranski produkt presnove.
Se naš dedni zapis s tem »kvari«?
Ne takoj in ne nujno. Celice imajo posebne mehanizme, ki nenehno zaznavajo in popravljajo poškodbe v DNK. Večina okvar se tako nikoli ne pozna navzven. Šele ko popravljanje odpove ali je poškodba prevelika, lahko pride do trajne spremembe – to imenujemo mutacija. In tudi mutacija še ne pomeni bolezni.
Kakšno vlogo imajo pri tem rakave celice?
Raka povzročajo mutacije v določenih genih, ki nadzorujejo delitev celic. Če ti »varnostni ventili« odpovejo, se celica lahko začne nenadzorovano deliti. Poškodbe DNK zato ne pomenijo samodejno raka, ampak povečajo tveganje, da se sčasoma razvije. Več ko je poškodb, večja je možnost, da kakšna uide nadzoru in sproži napake.
Kaj pa prosti radikali?
Prosti radikali so zelo reaktivne molekule, ki lahko poškodujejo beljakovine, celične membrane – in tudi DNK. Nastajajo naravno, a jih dodatno sprožajo stres, onesnaženje, kajenje, UV-žarki in slaba prehrana. Telo ima lastne obrambne mehanizme (antioksidante), ki te molekule nevtralizirajo. Če pa ravnovesje porušimo, lahko prosti radikali povzročijo škodo tudi na genetski ravni.
Ko rečemo, da nekaj poškoduje DNA, to še ne pomeni, da se naš dedni zapis nepovratno slabša. Pomeni pa, da celice nosijo večje breme popravljanja – in če se napake kopičijo, lahko to vodi v bolezen. Zato je zaščita pred takšnimi vplivi (z zdravim načinom življenja, prehrano, zaščito pred UV-žarki) dolgoročno zelo smiselna.
Novinar
