Pojem trde droge pogosto slišimo v medijih, politiki in javnih razpravah o zasvojenosti, vendar le redki natančno vedo, kaj izraz v resnici pomeni. Kljub temu da se sliši kot uradni strokovni izraz, gre v resnici predvsem za pogovorni in sociološki pojem, ki nima enotne znanstvene definicije.
Katere droge so »trde«?
Z izrazom trde droge se navadno označujejo psihoaktivne snovi z visoko stopnjo zasvojljivosti in/ali težkimi telesnimi/psihičnimi posledicami. Sem običajno prištevamo heroin, kokain, metamfetamine (pervitin), LSD, crack in druge podobne substance. Za razliko od t. i. mehkih drog – kamor ljudje pogosto uvrščajo konopljo in nekatere pomirjevalne substance – lahko trde droge povzročajo hitrejši razvoj odvisnosti, močnejše spremembe v možganih in večje tveganje za predoziranje.
Zakaj »trde«?
Beseda trde se ne nanaša na fizično obliko droge, temveč na intenzivnost učinka in težavnost zdravljenja odvisnosti. Izraz se je začel uporabljati v 20. stoletju, ko so zdravniki in sociologi skušali ločiti med substancami, ki povzročajo »blage« učinke, in tistimi, ki imajo hiter, močan in pogosto uničujoč vpliv na telo in duševnost.
Po tej delitvi naj bi bile trde droge tiste, ki:
-
povzročajo močno fizično in psihično odvisnost,
-
zahtevajo daljše zdravljenje in rehabilitacijo,
-
lahko vodijo v kriminalno vedenje ali socialni propad,
-
prinašajo resne zdravstvene zaplete, vključno s tveganjem smrti.
Znanstveni pogled: delitev ni jasna
V sodobni medicini in psihiatriji pa delitev na trde in mehke droge ni več uradno uporabljana. Strokovnjaki opozarjajo, da je meja med obema kategorijama zelo zabrisana – določene mehke droge lahko povzročijo hude duševne motnje, medtem ko pri nekaterih trdih drogah odvisnost ne nastopi vedno enako hitro.
Na primer, nikotin in alkohol sta v številnih državah legalna, a po objektivnih merilih prav tako sodita med trde droge, saj povzročata močno fizično odvisnost in letno po svetu vzameta milijone življenj.
Družbeni pomen izraza
Izraz trde droge ima danes predvsem moralno in družbeno težo. Pogosto služi kot opozorilo pred najnevarnejšimi oblikami zasvojenosti. Čeprav ni znanstveno natančen, še vedno deluje kot simbol meje med dovoljenim in prepovedanim, oz. med eksperimentiranjem in propadom.
Novinar
