Si predstavljaš, da bi kar naenkrat izgubil strah pred nevarnimi stvarmi, hotel pojesti vse kar vidiš, poljubljal toaster in ne prepoznal lastne mačke? Če se ti zdi to kot opis res čudnih sanj, dobrodošel v svetu Klüver Bucyjevega sindroma.
Kaj sploh je Klüver Bucyjev sindrom?
Klüver Bucyjev sindrom je redka, a zelo zanimiva nevrološka motnja, ki nastane zaradi poškodb na medialnem temporalnem režnju možganov, zlasti v regiji, kjer se nahaja amigdala – majhna, a pomembna struktura, odgovorna za čustvene odzive.
Amigdala je ključna pri zaznavanju čustveno pomembnih dražljajev in sproža odzive, kot sta boj ali beg. Ko preneha delovati, posameznik izgubi to sposobnost in se ne zna več čustveno odzvati na ogrožajoče situacije.
Ta sindrom so prvič opazili v 30-ih letih prejšnjega stoletja pri opicah, katerim so eksperimentalno odstranili dele temporalnega režnja. Rezultat? Iz nevarnih, čustveno reaktivnih živali so postale nenavadno krotke, radovedne in z nenavadnimi prehranskimi ter seksualnimi vedenji. Heinrich Klüver in Paul Bucy sta ta skupek simptomov opisala kot poseben sindrom. Kasneje so znanstveniki podobne simptome zaznali tudi pri ljudeh s poškodbami istih predelov možganov.
Glavni simptomi
Ljudje s Klüver Bucyjevim sindromom pogosto kažejo naslednje:
- Hiperseksualnost: pretirana spolna aktivnost, pogosto usmerjena v neprimerne cilje
- Hiperoralnost: raziskovanje predmetov z usti
- Kompulzivno prehranjevanje: včasih vključuje tudi neužitne predmete
- Vizualna agnozija: nezmožnost prepoznati znane predmete ali obraze, kljub normalnemu vidu
- Izguba strahu: pomanjkanje čustvenega odziva na nevarnost
Zakaj do tega pride?
Do sindroma pride, kadar sta poškodovana oba medialna temporalna režnja – najpogosteje zaradi okužb (herpesnega encefalitisa), možganske kapi, tumorjev ali travme. Včasih je vzrok tudi kirurška odstranitev možganskega tkiva pri zdravljenju epilepsije.
Kaj pa zdravljenje?
Popolnega zdravila ni. Simptome običajno obvladujejo z zdravili – stabilizatorji razpoloženja, antipsihotiki in antidepresivi. Ta pomagajo ublažiti impulzivnost, agresijo in druge vedenjske spremembe. Pri otrocih so simptomi lahko manj očitni, zato jih je včasih težje prepoznati.
Izjeme primer naših možganov
Klüver Bucyjev sindrom je več kot le klinična zanimivost. Predstavlja izjemen primer, kako tesno so v naših možganih prepleteni čustva, vedenje in zaznavanje. Ko se poruši ravnovesje v eni sami strukturi, se lahko drastično spremeni celotno vedenje posameznika.
Če torej naslednjič občutiš neprijeten nemir pred izpitom, bodi hvaležen za svojo amigdalo. To pomeni, da tvoj čustveni radar še vedno deluje.
Junior novinar
