Kljub pomembni vlogi prehranskih vlaknin v uravnoteženi prehrani jih kar 90 odstotkov Slovencev zaužije premalo. Priporočeni dnevni vnos je 30 gramov, povprečje pa komaj dosega 20 gramov. Dovolj vlaknin tako dnevno zaužije le vsak deseti odrasli, kaže raziskava revije Nutrients iz leta 2021.
Zdrave navade se začnejo z osnovami
Največ vlaknin zaužijejo starejši odrasli, saj pojedo več zelenjave, medtem ko mladostniki zaostajajo zaradi pogostega poseganja po visoko predelanih živilih. Prav ta so eden glavnih krivcev za nizek vnos – polna so kalorij, a revna z vlakninami. »Potrošniki pogosto precenijo pomen beljakovin, medtem ko vlaknine ostajajo v ozadju«, opozarja Živa Lavriša z Inštituta za nutricionistiko.
Zakaj so vlaknine pomembne?
Vlaknine prispevajo k občutku sitosti, uravnavajo prebavo, pomagajo zniževati holesterol in krvni sladkor ter zmanjšujejo tveganje za srčno-žilne bolezni, debelost in sladkorno bolezen tipa 2. Pomembno razlikovanje je med topnimi (npr. v ovsu, stročnicah, sadju) in netopnimi vlakninami (v polnozrnatih žitih, otrobih), saj imata obe skupini pomembne učinke na telo.
Pot do bolj vlaknaste prehrane
Rešitev ni zapletena: več polnozrnatih žit, stročnic, sveže zelenjave in sadja. »Poletje je idealna priložnost za spremembo«, pravi Lavriša. A čeprav poleti zaužijemo več sadja in solat, je vnos vlaknin brez polnovrednih živil še vedno prenizek.
Za dolgoročno zdravje je torej ključno, da vlaknine ne ostanejo na robu pozornosti – temveč v središču vsakodnevnih obrokov.
Novinar
