Prehranske smernice, ki so desetletja oblikovale razumevanje zdrave prehrane, doživljajo opazen premik v nasprotno smer. V ospredje se postavljajo beljakovine, zdrave maščobe in nepredelana živila, medtem ko se glavnino pozornosti namenja omejevanju ultraprocesirane hrane.
Obrnjena prehranska piramida tako simbolizira spremembo v načinu razmišljanja o razmerjih med posameznimi skupinami živil, ne pa njihove izločitve.
Sadje in zelenjava v novih smernicah ostajata ključna elementa zdrave prehrane. Razprava se ne vrti okoli njune pomembnosti, temveč okoli količin, razmerij in konteksta, v katerem ju uživamo. Sporočilo ni, da bi morali jesti manj sadja, temveč da prehrana temelji na celostnih, hranilno bogatih živilih, ne glede na njihovo mesto v grafični ponazoritvi.
Od tehničnih dokumentov k poenostavljenim sporočilom
Sodobne prehranske smernice postajajo krajše in bolj neposredne. Namesto obsežnih znanstvenih raziskav se pojavljajo jedrnata priporočila in enostavni prikazi, namenjeni širši javnosti. A kljub poenostavitvi imajo ta priporočila velik vpliv. Uporabljajo se pri načrtovanju šolskih obrokov, bolnišnične prehrane in širših javnih prehranskih programov ter posredno vplivajo na prehranske navade milijonov ljudi po vsem svetu.
Povratek k starim idejam
Kritiki opozarjajo, da nove smernice v določenih pogledih obujajo prehranske ideje iz sredine prejšnjega stoletja. Poudarek na živalskih beljakovinah in polnomastnih mlečnih izdelkih je v nasprotju z dolgoletnimi priporočili, ki so temeljila na omejevanju maščob in večjem deležu rastlinske hrane. Čeprav se pogosto uporablja slogan »jejte pravo hrano«, ta ni vedno jasno opredeljen in lahko pomeni zelo različne stvari.
Poudarjanje beljakovin kot osrednjega elementa prehrane odpira tudi vprašanje dejanskih potreb. V mnogih razvitih državah ljudje že zdaj zaužijejo veliko več beljakovin, kot jih telo potrebuje. Težava ni v količini, temveč v ravnovesju in kakovosti prehrane kot celote.
Notranja protislovja novih priporočil
Ena izmed ključnih težav sodobnih smernic je njihova notranja nedoslednost. Spodbujanje večje porabe mesa in polnomastnih mlečnih izdelkov je težko uskladiti s hkratnim opozarjanjem na omejevanje nasičenih maščob, katerih glavni vir so prav ta živila. Podobno nejasna je tudi vloga žit in sadja, ki se v nekaterih priporočilih pojavljajo obrobno, kljub dokazanim koristim za zdravje.
Tudi grafični prikazi, kot so obrnjene piramide, pogosto vzbujajo še večjo zmedo. Namesto jasnih usmeritev lahko ustvarijo vtis, da so določene skupine živil skoraj nezaželene, kar ni nujno v skladu z znanstvenimi dokazi.
Ultraprocesirana hrana kot pravi problem
Najbolj soglasen del sodobnih prehranskih priporočil je kritika ultraprocesirane hrane. Raziskave vse bolj potrjujejo, da takšna živila spodbujajo prekomeren vnos kalorij in so povezana z večjim tveganjem za kronične bolezni. Na tem področju obstaja široko znanstveno soglasje.
Vprašanje, ki ostaja odprto, pa je, ali je rešitev res v povečanju uživanja živalskih izdelkov. Poleg zdravstvenih vidikov se tu odpirajo tudi okoljska, etična in trajnostna vprašanja. Intenzivna pridelava mesa in mlečnih izdelkov znatno prispevata k okoljskim obremenitvam, kar prehranske smernice pogosto obravnavajo le bežno ali sploh ne.
Nove prehranske smernice tako ne pomenijo zgolj spremembe v prehrani, temveč odsev širšega družbenega premika. Razprava o tem, kaj pomeni zdrava prehrana, se očitno še zdaleč ni končala.
Novinar
