Epilepsija je ena najpogostejših nevroloških bolezni na svetu. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije z njo živi približno 50 milijonov ljudi, pri približno tretjini bolnikov pa zdravila napadov ne uspejo zadovoljivo nadzorovati. Prav zato znanstveniki intenzivno raziskujejo mehanizme, ki sprožajo epileptične napade in vplivajo na njihovo ponavljanje. Nova raziskava nakazuje, da bi lahko pomembno vlogo pri urejanju epilepsije igral spanec.
Kako epileptični napadi spreminjajo spanje?
Že prej je bilo znano, da imajo ljudje po epileptičnih napadih pogosto težave s spominom. Poskusi na živalih so pokazali, da lahko možgani v takšnih primerih utrjujejo povezave med nevroni, ki sprožajo napade, namesto da bi utrjevali običajne spomine. Vendar pa je bilo takšne procese pri ljudeh težko raziskovati, saj večina študij spremlja možgansko aktivnost le kratek čas in pogosto poteka v bolnišnicah.
Kot poudarja nevroznanstvenica dr. Erin Conrad z Univerze v Pensilvaniji, ki v raziskavi ni sodelovala, lahko bolnišnično okolje bistveno spremeni spalne vzorce: »Bivanje v bolnišnici lahko spremeni spanje in pogostost napadov zaradi prilagoditev zdravil, stresa, hrupa in motenih dnevnih rutin.«
Zato so raziskovalci v novi študiji uporabili drugačen pristop. Udeležencem so v možgane vstavili elektrode, ki so lahko več mesecev ali celo let spremljale možgansko aktivnost, medtem ko so bolniki spali doma. Tako so dobili realnejšo sliko, kako se spanec spreminja po napadih v vsakdanjem življenju. V raziskavo je bilo vključenih 11 bolnikov z epilepsijo, ki se ne odziva na zdravila. Del jih je imel vgrajene naprave za globoko možgansko stimulacijo, ki lahko zaznajo in zmanjšajo epileptično aktivnost, drugi pa so uporabljali sistem za spremljanje napadov, ki beleži možganske signale, vendar napadov ne prekine.
Faza spanja, ki je ključna za spomin
Rezultati so pokazali, da so udeleženci po napadu spali približno 24 minut dlje kot običajno, vendar niso bile vse faze spanja enako podaljšane. Raziskovalci so ugotovili, da se po epileptičnem napadu skrajša faza REM, ki je povezana s sanjanjem in obdelavo čustev. Povprečno je bila krajša za približno 12 minut. Čeprav se to morda zdi malo, je sprememba pomembna, saj REM faza običajno traja približno uro in štirideset minut.
Nevroznanstvenik dr. Laurent Sheybani z Univerze v Ženevi, ki prav tako ni sodeloval v raziskavi, pojasnjuje: »Dvanajst minut se morda ne zdi veliko, vendar je skupno trajanje REM spanja razmeroma kratko, zato je takšna sprememba lahko pomembna.«
Manjkajoči čas REM spanja nadomesti druga faza – globoko oziroma počasnovalovno spanje. Ta faza je ključna za utrjevanje spominov in reorganizacijo nevronskih povezav. Ena od hipotez raziskovalcev je, da možgani v tej fazi nehote »shranjujejo« tudi vzorce živčne aktivnosti, povezane z epileptičnim napadom.
Ali lahko spremembe v spanju napovedujejo napade?
Raziskovalci menijo, da bi lahko analize spalnih vzorcev v prihodnosti pomagale tudi pri napovedovanju epileptičnih napadov. Če bi se izkazalo, da določene spremembe v spanju povečajo verjetnost napada, bi jih lahko uporabili kot opozorilni signal. Takšne informacije bi bile še posebej dragocene pri bolnikih z epilepsijo, ki se ne odziva na zdravila, saj bi lahko omogočile pravočasno preventivno ukrepanje.
Dr. Conrad meni, da bi lahko posebno vlogo pri tem igrale naprave, ki sproti spremljajo možgansko aktivnost in se nanjo odzivajo. »Uporaba možganskih naprav, ki prilagajajo stimulacijo glede na napade in vzorce spanja, je zelo obetavna možnost,« pravi. Takšni sistemi delujejo po principu zaprte povratne zanke – zaznajo nenavadno možgansko aktivnost in sprožijo električni impulz, ki lahko napad ustavi ali oslabi.
»Če se teorija potrdi, bi lahko takšni prilagodljivi sistemi zaprte zanke postali nov način personaliziranega zdravljenja,« dodaja.
Nove možnosti zdravljenja epilepsije
Razumevanje povezave med spanjem, spominom in epilepsijo bi lahko prineslo povsem nove terapevtske pristope. Eden izmed njih je ciljna električna stimulacija možganov, ki bi preprečila, da bi možgani med spanjem »utrjevali« vzorce, povezane z epileptičnimi napadi. Takšen pristop bi lahko dopolnjeval obstoječe zdravljenje z zdravili in pomagal predvsem bolnikom z najtežjimi oblikami bolezni.
Kot poudarja soavtor raziskave Vaclav Kremen z klinike Mayo: »Odpira se povsem novo področje terapevtskih možnosti, prilagojenih posameznemu bolniku.« Dodaja, da raziskovalci iščejo nove načine zdravljenja za bolnike, pri katerih zdravila ne delujejo: »Zelo smo predani iskanju terapij za ljudi z najtežjimi oblikami epilepsije, ki nimajo veliko možnosti z običajnimi zdravili.«
Novinar
