Postenje je v zadnjih letih postalo ena najbolj razširjenih prehranskih praks. Nekateri ga uporabljajo za hujšanje, drugi za izboljšanje počutja ali presnovnega zdravja. V tem članku bomo raziskali, kolikšen vnos kalorij ga dejansko prekine.
Ali že majhna količina kalorij prekine post?
Strogo gledano se post prekine že z zelo majhnim vnosom kalorij. Telo se na energijo odzove hitro, še posebej če gre za ogljikove hidrate ali beljakovine, ki sprožijo izločanje inzulina. To pomeni, da lahko že 20 do 50 kalorij vpliva na presnovne procese, povezane s postenjem.
Vendar pa je pomembno razlikovati med »tehničnim« in »praktičnim« postenjem. Če zaužijemo nekaj kalorij iz črne kave, čaja ali majhne količine mleka, učinek ne bo enak kot pri polnem obroku. Post se sicer formalno prekine, vendar lahko telo še vedno delno ostaja v podobnem presnovnem stanju.
Kaj najbolj prekine post?
Najhitreje ga prekinejo živila, ki močno vplivajo na krvni sladkor:
-
sladkor in sladke pijače,
-
predelani ogljikovi hidrati,
-
večji obroki na splošno.
Beljakovine prav tako sprožijo inzulin, čeprav nekoliko drugače, medtem ko imajo maščobe najmanjši takojšnji vpliv. Zato nekateri zagovorniki postenja dopuščajo minimalen vnos maščob brez »popolne« prekinitve posta, a to je že bolj prilagoditev kot strogo pravilo.
Kje je torej meja?
Če želimo biti natančni:
-
0 kalorij pomeni popoln post,
-
do približno 20–50 kalorij lahko minimalno vpliva na telo, vendar pogosto ne izniči vseh koristi,
-
nad 50 kalorij pa post večinoma že opazno prekinemo.
Ključna razlika je v cilju. Če se postimo zaradi hujšanja, majhen vnos kalorij verjetno ne bo bistveno vplival. Če pa ciljamo na globlje presnovne procese, kot je avtofagija, je smiselno ostati čim bližje ničelnemu vnosu.
Kdaj se post sploh začne?
Post se ne začne takoj, ko prenehamo jesti. Telo najprej porablja energijo iz zadnjega obroka, nato pa preide na zaloge.
Približen potek je takšen:
-
po 3 do 5 urah telo še vedno prebavlja hrano,
-
po 8 do 12 urah začne upadati raven inzulina,
-
po 12 do 16 urah telo postopoma prehaja v stanje postenja,
-
po 16+ urah se začnejo izrazitejši učinki.
Seveda se to razlikuje od posameznika do posameznika. Vse je odvisno od prehrane, aktivnosti in presnove.
Pozitivni učinki postenja
Postenje ima lahko več pozitivnih učinkov, če je izvajano premišljeno.
Eden glavnih je izboljšana občutljivost na inzulin, kar pomeni boljši nadzor nad krvnim sladkorjem. Prav tako lahko pomaga pri uravnavanju telesne teže, saj pogosto vodi do manjšega skupnega vnosa kalorij.
Poleg tega post spodbuja procese obnove v telesu. Med daljšimi obdobji brez hrane se aktivirajo mehanizmi, ki pomagajo odstranjevati poškodovane celice in podpirajo regeneracijo.
Veliko ljudi poroča tudi o boljšem fokusu in stabilnejši energiji, brez velikih nihanj, ki jih povzročajo pogosti obroki.
Bistvo posta
Post ni tako krhek, da bi ga prekinila že vsaka »kapljica« kalorij, saj majhne količine ne izničijo nujno vseh njegovih koristi. Vendar je za doseganje najboljših učinkov smiselno ostati čim bližje ničelnemu vnosu. Najpomembneje je seveda razumeti, zakaj se postimo. Ko imamo jasen cilj, postane tudi vprašanje kalorij precej bolj enostavno.
Novinar
