Znanstveniki po svetu pospešeno razvijajo zdravila na osnovi protiteles, ki bi lahko spremenila način zdravljenja nalezljivih bolezni. Njihov cilj ni več le lajšanje simptomov, temveč popolna nevtralizacija virusov – od smrtonosne ptičje gripe do kroničnega HIV-a.
Protitelesa so del naravne obrambe našega imunskega sistema. Laboratorijsko izdelane različice, t. i. monoklonska antitelesa, znanstveniki ustvarijo z združevanjem človeških in živalskih celic. Čeprav se danes večina takih zdravil uporablja pri zdravljenju raka in avtoimunskih bolezni, so raziskave na področju virusnih okužb v zadnjih letih doživele razcvet – zlasti po pandemiji covida-19.
Nova fronta: ptičja gripa
Virus H5N1, znan po izbruhih med perutnino in občasnih okužbah pri ljudeh, je zaradi svoje sposobnosti mutiranja trd oreh za vsako zdravilo. Ekipa raziskovalcev z Univerze v Hong Kongu pod vodstvom Runhonga Zhouja je zato razvila protitelo, ki napada virus na dveh mestih hkrati: na steblu površinskih proteinov in na celičnih receptorjih, kamor se virus pripne. V laboratorijskih testih je to »dvojno« protitelo uspešno nevtraliziralo več sevov H5N1 in prekašalo običajne monoklonske različice, ki ciljajo le eno točko. Zhou meni, da je to »učinkovita strategija za povečanje moči protiteles«.
Tudi raziskovalci z Univerze Columbia v ZDA razvijajo paleto različnih protiteles, ki bi sledila evoluciji virusa v realnem času. S tem bi lahko hitreje odkrivali, katere različice so najbolj nevarne, in oblikovali terapije, ki bi delovale proti več sevom hkrati.
Protitelesa kot pomoč cepivom
Poleg neposrednega zdravljenja okužb imajo protitelesa potencial tudi kot dopolnilo cepivom. Znanstvenik Zhiwei Chen z Univerze v Hong Kongu je identificiral dele virusa SARS-CoV-2, ki se med mutacijami skoraj ne spreminjajo. Protitelesa, usmerjena proti tem »konzerviranim« delom virusa, bi lahko okrepila učinkovitost cepiv in zagotovila dolgotrajnejšo zaščito – ne le proti covidu, temveč tudi proti drugim koronavirusom, ki krožijo med živalmi.
Napredek pri HIV-u
Največji izziv pa ostaja HIV. Standardno zdravljenje z antiretroviralno terapijo lahko virus potisne v mirovanje, ne more pa ga popolnoma odpraviti. Sharon Lewin z inštituta Peter Doherty v Melbournu raziskuje, kako bi lahko protitelesa pomagala pri uničenju skritih virusnih zalog. Njena ekipa je pokazala, da lahko majhne molekule, opremljene s protitelesi, natančno dostavijo terapevtski material do okuženih T-celic in jih zaščitijo pred razgradnjo v telesu.
Še bolj zanimivo je, da se imunski sistem po prejetju protiteles očitno »nauči« bolje nadzorovati HIV – tudi potem, ko zdravljenje preneha. Po zadnjih modelih bi takšne terapije lahko nekoč nadomestile vsakodnevno jemanje antiretroviralov, kar bi pomenilo revolucijo v zdravljenju HIV-a.
Za zdaj so ovire še precejšnje: protitelesa je treba aplicirati v žilo, njihova proizvodnja je draga, za popolno zaščito pa je pogosto potrebna kombinacija več vrst. A trend je jasen – prihodnost zdravljenja virusov se vse bolj usmerja k inteligentnim, natančno usmerjenim protitelesom, ki bi lahko nekoč nadomestila klasična zdravila.
Novinar
